Spet v vrhunski formi

26.11.2025

Ul Denša je pri svojih enaindvajsetih letih v najlepšem obdobju svoje mladosti. Prizadeven študent ekonomije sodi namreč v sam vrh slovenskih triatloncev in živi svoje sanje. Triatlon – kombinacija plavanja, kolesarjenja in teka – je njegov vsakdan, ki ga spremlja že od dvanajstega leta. »Začelo se je kot igra in izziv. Najprej sem treniral plavanje, leto dni atletiko, a sem se našel šele v triatlonu. Tam sem namreč lahko združil vse, kar imam rad: gibanje, svobodo in raziskovanje,« pove Ul.

Šport na prvem mestu

Treninge jemlje zelo resno in vsak dan, pogosto že ob šesti zjutraj, skoči v bazen. Plava petkrat na teden, po uro in pol, kar pomeni do pet kilometrov na trening. Popoldne sledijo tek, kolesarjenje ali vadba za moč. »Včasih treniram dve uri, drugič sedem. To je odvisno od dela sezone. Najraje pa kolesarim, ker mi kolo daje občutek svobode in možnost, da raziskujem svet okrog sebe,« doda z nasmehom.
Kljub mladosti se je že dvakrat zapored okitil z nazivom najboljšega slovenskega triatlonca v članski kategoriji. V letošnjem letu pa je nanizal številne presežke in sicer je postal štirikratni absolutni državni prvak (akvatlon, duatlon, sprint triatlon in standard triatlon), prejel dve bronasti medalji na World Triathlon pokalu in osvojil bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v akvatlonu. In kako lahko naporen trening usklajuje s študijskimi obveznostmi na ljubljanski Ekonomski fakulteti? »Študij mi pušča dovolj časa za treninge in tekme. Imam status vrhunskega športnika. Izpite opravljam, preostali čas namenim športu,« opiše svoj ritem.

Boj z lastnim telesom

Pred dvema letoma pa je Ul doživel resno zdravstveno preizkušnjo. Njegovo telo je klonilo, ko je dobil mononukleozo. V resnici je precej zahrbtna virusna okužba, ki človeka popolnoma izčrpa. Začne se kot navaden prehlad, a hitro preraste v hudo utrujenost, ki jo spremljajo boleče grlo, povišana telesna temperatura in občutek, kot da telo preprosto nima več moči. Tudi po dolgih urah spanja se človek ne spočije, mišice postanejo težke, v glavi je megla, vsak gib pa zahteva napor. Bolezen močno obremeni imunski sistem in jetra, zato okrevanje traja tedne ali celo mesece. Športniki to bolezen pogosto občutijo še huje, saj telo preprosto ne dopušča treningov – vsaka vaja postane boj z lastnim telesom.
Tudi Ula je mononukleoza prisilila v popoln počitek. »Dneve in dneve sem preležal na kavču. Bil sem popolnoma brez energije, mišice so bile težke, zjutraj nisem mogel iz postelje. Ko sem se vrnil k treningom, so bili moji rezultati vsak teden slabši. Kljub vztrajnosti se telo preprosto ni hotelo odzvati,« se tega težkega obdobja spominja Ul.
Ko je po več mesecih ugotovil, da se njegovo počutje ne izboljšuje, je prisluhnil nasvetu svojega trenerja iz Novega Sada. Ker je tudi sam že večkrat poiskal pomoč pri bioresonančnem terapevtu, ga je napotil prav tja, točneje k Antonini Rome, dr. med. »Prvič sem sploh slišal za to terapijo, a trenerju zaupam, saj je tudi sam vrhunski športnik. Odločil sem se, da poskusim.«

Nov val energije

Že po prvih terapijah v Centru Bioresona v Ljubljani je Ul opazil spremembe. »Sprva sem bil po terapiji izčrpan, zato sem si vzel prosto popoldne, brez treninga. Ampak kmalu sem začutil, da imam več energije, da se mi je spanje uredilo, da lahko spet normalno treniram.«
Septembra in oktobra je terapije obiskoval najpogosteje, kar se je pokazalo v boljši pripravljenosti in uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu do 23 let. »Če se zdaj ozrem nazaj, brez pomoči bioresonance sploh ne bi mogel nastopiti,« priznava.
Ul je zdaj spet v odlični formi, a na bioresonanco ni pozabil. Na terapijo gre preventivno, kadar čuti, da ima šibek imunski sistem. »Če se pojavi viroza ali utrujenost, grem v Bioresono. Po terapiji imam občutek, kot da me nekdo 'dvigne'.«

Disciplina in zaupanje v telo

Kot športnik veliko pozornosti posveča prehrani. »Pazim na zadosten vnos beljakovin in zelenjave, izogibam se predelanim sladkorjem,« pove. Kljub vsem oviram Ul ostaja osredotočen, vztrajen in optimističen. »Bioresonanca mi je res pomagala, da sem se pobral po težkem obdobju. Zdaj spet treniram z veseljem in to šteje največ!« pove nadvse simpatičen Ul, ki nas bo v prihodnje prav gotovo še navduševal s svojimi uspehi v triatlonu.

Marjana Ogorevc Žgalin