S pomočjo bioresonance spet živim polno življenje - prerojena sem.

14.04.2025

Vida Fabčič iz Podnanosa je v svojem 59-letnem življenju prestala več bolečin, kot bi jih bilo po bodisi božjih bodisi človeških prilikah dovoljeno naložiti enemu človeku. Začelo se je pri njenih rosnih osmih letih, ko se je skorajda usodno poškodovala pri padcu v vojaški bunker, in nadaljevalo v odraslost, ko so se zdravstvene težave le še kopičile in stopnjevale. »Bilo je preveč bolečin in tablet,« Vida na kratko povzame svoje življenje do točke, ko se je srečala z bioresonanco in spet dobila svoje življenje nazaj.

Nesrečni padec

Vida Fabčič se skorajda ne spomni dneva, ko je njeno življenje minevalo brez bolečin. Nekdaj živahnemu in zgovornemu dekletcu je usoda že pri osmih letih pokazala zobe, ko je v bližini Hruševja padla v vojaški bunker, globok kar osem metrov in pol. Komajda je preživela, si poškodovala jetra in rebra, dobila pretres možganov ter prestala tri operacije v trebušni votlini. »Rešila me je neverjetna volja do življenja, da sem lahko vse to prestala. Zopet sem se morala naučiti hoditi, mučile so me strašne nočne more,« ni pozabila na te težke trenutke. Zaradi dolgega okrevanja je bila neocenjena in je morala ponovno obiskovati drugi razred, a zdelo se je, da hujših posledic vendarle ne bo imela.
»Od takrat imam malce slabši spomin, pa matematika in angleški jezik sta mi delala preglavice. Mikal me je poklic učiteljice, a nisem zmogla učenja angleščine in tako mi je mama predlagala, naj se vpišem na vrtnarsko šolo v Celju. Všeč mi je bilo delo z ljudmi in rožami in uspešno sem jo končala,« se spominja Vida, ki je bila že od mladih nog velika ljubiteljica glasbe, končala nižjo glasbeno šolo in igra violino ter rada tudi zapoje.

Bolečine v trebuhu in 15 operacij

Čeprav ji je nesreča »ukradla« del otroštva, pa se Vida spominja točno določenih bolečin, ki so jo spremljale celo življenje. »To je bila bolečina v trebuhu, ki se je pojavljala najpogosteje po obroku s pašto. A mi takrat ni nihče prav zares verjel, ko sem tožila, da me boli želodec.«
Leta so minevala, Vida pa je odraščala, se veliko ukvarjala z glasbo, s svojo veliko ljubeznijo, se zaposlila v cvetličarni, spoznala moža in postala mama trem fantom. »Zdravstvene težave so se mi začele intenzivno pojavljati okoli tridesetega leta. Skoraj na vsaki dve leti se je kaj pojavilo. Ali sem bila na operacijski mizi ali pa so me pestile bolečine. V otroštvu, po nesreči, sem bila trikrat operirana, ko so mi odstranjevali odmrle zmečkane koščke jeter, potem pa je sledilo še dvanajst operacij. V trebušni votlini zaradi kile, žolčnih kamnov, trikrat so mi odstranjevali polipe na maternici. Operirali so mi vozličke na glasilkah, večkrat notranje hemoroide, imela sem operacijo rektokele, lipom na vratu, strgan meniskus na desnem kolenu,« ne konča z naštevanjem sogovornica.
Ko se je bližala petdesetim, je bila njena zdravstvena kartoteka debela kot telefonski imenik. Ves ta čas so jo spremljale bolečine v trebuhu in kot sama pravi, je bila z zdravniki že precej »domača«. Preiskave so pokazale, da ima v želodcu preveč kisline in bakterijo, občasno ranice, v črevesju pa divertikle, ki so povzročali krvavitve. »Bila sem resnično v slabem stanju, čeprav sem opravljala vse dolžnosti. Boleli so me podplati, diagnosticirali so mi revmo, fibromialgijo, spondilitis, hernije na hrbtenici in povišan krvni tlak, srčno aritmijo... Vse to so spremljali hudi glavoboli, da sem morala včasih ostati v bolnišnici. Pa borelijo so mi tudi našli,« stresa Vida iz rokava medicinske izraze za svoje številne diagnoze.
»V osmih letih, kolikor je trajala ta agonija, sem se zredila za 20 kilogramov. V službi nisem mogla več delati, saj so me zaradi revme boleli prsti in komolca, roka mi je iz neznanega vzroka otekala, hrbtenica in vratna hrbtenica sta mi povzročali največ bolečin in posledično sem bila polna protibolečinskih tablet. Vsake 14 dni pa sem od revmatologa dobila tudi injekcijo biološkega zdravila. Predlani sem zaradi bolečin v želodcu tudi omedlela. Moram reči, da na srečo, saj so mi v bolnici zdravniki odkrili dve anevrizmi ob vranici. Hitro so ju sanirali, saj je le malo manjkalo, da ena ni počila. V tem primeru bi gotovo izkrvavela in umrla. Očitno name vseeno pazijo angeli, da so me lahko še pravočasno rešili,« skuša Vida tudi v slabi novici najti nekaj dobrega.
A to še ni vse. Trpljenje Vide Fabčič se je nadaljevalo lani spomladi, ko je spet omedlela zaradi bolečin v želodcu in krvavenja iz črevesja. V bolnišnici v Slovenj Gradcu so ji naredili preiskave in tudi prvič pomislili, ali se je pri njej morda razvila kandida. Preiskava blata je potem pokazala, da ima to glivico močno razširjeno v telesu, in končno je bil storjen prvi korak na poti do rešitve Vidinih težav z želodcem.

Luč na koncu predora

Vida, ki je aktivna glasbenica, je svoje težave zaupala svojim glasbenim kolegom in eden od njih se je spomnil, da se je že pred leti rešil kandide s pomočjo bioresonance in diete. Ko ji je naključje na pot privedlo še sorodnika Nataše Pregelj Škvarč iz centra Bioresona v Colu nad Ajdovščino, je že vedela, kaj mora storiti. »Že novembra lani sem iz prehrane izločila belo moko, navadno mleko in sladkor. Februarja pa sem poklicala v Bioresono in se dogovorila za obisk.«
Ob prvem obisku bioresonančnega centra je terapevtka potrdila, da je kandida v Vidinem telesu močno razširjena. »Da imamo opravka s »trmasto« kandido, ki se je tako razširila po mojem petdesetem letu predvsem zaradi zdravil, ki sem jih uživala, pa z dvema drugima vrstama glivic, paraziti, vnetji in oslabljenim imunskim sistemom. Terapevtka je zame naredila 8-mesečni načrt, ki je vključeval obisk bioresonance enkrat na mesec in dieto, v skladu s katero nisem smela uživati bele moke, svinjine in sladkorja v nobeni obliki. Celo sadje je bilo skoraj prepovedano. Ni bilo težko, zlahka sem sledila dieti, saj sem se odločila odločno ukrepati. V sedmih mesecih sem shujšala 20 kilogramov! Učinki bioresonance pa so se začeli kazati po drugem obisku,« z nasmehom na obrazu pove Vida.
A izguba telesne teže, ki je Vidi povrnila okretnost in pregnala depresijo, ni bila edina pozitivna posledica terapije in diete, sploh ne! Vida je spet zaživela, začela teči, plavati in kar je najpomembneje, bolečine v želodcu so izzvenele. Kot tudi glavoboli, megla v glavi, vrtoglavice in boleči sklepi. »Ne vem, kako »čara« bioresonanca, ampak pri meni resnično deluje!«

Vida je zdaj polna življenja in kar žari od veselja, da ji je bila dana še ena priložnost. »Bioloških injekcij proti revmi trenutno ne potrebujem več, tudi srčna aritmija se mi je uredila. Za povišan pritisk vzamem zdaj le eno tableto, proti bolečinam pa le včasih kakšen lekadol. Imam veliko energije, zbudim se naspana in dlje časa se lahko koncentriram. Tudi moja osebna zdravnica mi je čestitala za zdravo izgubo kilogramov.«

Vida zdaj zjutraj vstane z nasmehom na obrazu in se posveča družini. Predvsem uživa v vlogi babice svojim šestim vnukom, vsem mlajšim od sedmih let. Kuha jim, jih varuje, razvaža po dejavnostih. Aktivna je v ansamblu Kimel, kjer poje in igra violino, pa tudi pri kvartetu Bršljan, s katerim nastopajo s priredbami ljudskih pesmi. Poleg tega vodi dva otroška zbora v Podnanosu in dirigira v odraslem zboru. Sodeluje pa še pri dveh folklornih skupinah.

Presrečna je, da je spoznala bioresonančno terapevtko Natašo, ki jo je opolnomočila, ji prisluhnila in jo podprla, ko je to resnično potrebovala. »Bila sem res na tleh in veliko sem jokala zaradi bolečin, glavobolov, in ker me ni nihče razumel, da me venomer nekaj boli. Predvsem zjutraj sem potrebovala kako uro, da sem oživela in normalno hodila. Prav potrebovala sem nekoga, da bi mi prisluhnil. In našla sem ga v Nataši,« hvaležno pove.

Z zdravljenjem je zdaj zaključila in upa, da ji bo zdravje še dolgo služilo in ostalo tako, kot je sedaj. »Načrtov za prihodnost mi ne manjka. V glavi se mi kar bliska od idej!« nam za konec zaupa vedra in nasmejana, predvsem pa povsem prerojena, Vida Fabčič.

 Marjana Ogorevc Žgalin