»Bioresonanci zaupam!«

11.11.2024

Srečko Sušnik z Zgornjih Izlak je moški v najlepših letih. »V petdesetih zrelih letih,« kot pravi znana Avsenikova pesem. »Komajda na pol poti.« Natanko tako je o minevanju in tej starostni prelomnici pred leti razmišljal tudi Srečko. Vitek, vitalen mož in oče, venomer aktiven, družaben in strasten raziskovalec novih poti na štirih kolesih, z avtodomom, pač ni imel razloga razmišljati o čem drugem kot o vsem lepem, kar mu je naklonilo življenje. Do tiste zime pred tremi leti, ko kar ni in ni nehal kašljati, v pljunku pa je zagledal kri.

Po statistiki je Srečko sodil v kategorijo ljudi, ki bi mu morala biti strašna diagnoza prihranjena – bil je razmeroma mlad, nekadilec, brez genetske obremenjenosti družinske dediščine. A bolezen ne izbira in preiskave so pokazale, da je za njegove težave kriv netipični pljučni rak.

Ni prostora za temne misli

Ko izveš, kaj te je doletelo, se ti življenje ustavi. Naenkrat postane vse drugače. Tudi Srečko se spominja tistih prvih dni po diagnozi, ko ga je ukleščil strah in prežemala groza med razmišljanjem, kaj mu bodo prinesli prihodnji dnevi, tedni, meseci. Ampak Srečko tudi brez sreče na svoji strani ni obupal. Zbral je moči in se odločil, da bo v tej borbi on zmagovalec. S popolnim zaupanjem v dognanja medicine se je prepustil zdravnikom, prestal operacijo na Golniku, štiri kemoterapije in trideset obsevanj, užival predpisana zdravila in na tej trnovi poti pomislil še na zaupanja vredno »znanko«, ki mu je v preteklosti že lajšala težave s sezonsko alergijo – na bioresonanco. Lani jeseni je potrkal na vrata Centra Bioresona v Zagorju.

Terapija za krepitev imunskega sistema

»Saj so mi znanci ponujali marsikatero »čudežno« zdravilo, a sem se odločil, da zdravljenje s tarčnimi zdravili, kar mi narekuje uradna medicina, dopolnjujem le z bioresonanco. Že devet mesecev vsakih štirinajst dni, v zadnjem obdobju na tri tedne, grem na bioresonančno terapijo. S posebnim protokolom mi Nina (Antonina Rome, dr. med., op. a.) pomaga krepiti moj imunski sistem,« pove Srečko Sušnik. »Zadnji izvidi mojih rednih pregledov kažejo, da uspešno okrevam. Moj rak je tiste vrste, ki lahko "pobegne" v glavo. A od štirih metastaz, ki so mi jih tam že našli, treh ni več zaznati, ena pa ni aktivna in je v remisiji. Onkologinji sem povedal, da obiskujem tudi bioresonanco in je navdušena nad mojim zdravstvenim stanjem.«

»S to terapijo imava že dolgo zgodovino, saj smo k Nini, naši bližnji sosedi, vodila z ženo že hčerko, ki je imela zgodaj, v vrtcu, težave z dihali. Bronhitis je sledil bronhitisu in nenormalno je kašljala, zdravnik pa ji je vedno predpisoval le antibiotike. Zdravljenje je bilo po nekaj obiskih uspešno, lahko rečem, da se je hčerki stanje izboljšalo za 80%, zato sem kasneje, ko me je vse bolj mučil seneni nahod in astma, na terapevtski stol sedel tudi sam,« pripoveduje Srečko in doda, da se človek na neki točki v življenju mora odločiti, komu bo verjel in zaupal. Bioresonanca Antonine Rome, dr.med. je pri njemu zapisana z zlatimi črkami.

Sreča ima nov pomen

Srečko se zdaj vsak dan s svojim kosmatim štirinožnim kompanjonom, terierjem, ki sliši na ime Sep, vsaj dve uri sprehaja po gozdu, nabira gobe, ali pač samo prevetri svojo glavo in odpihne slabe misli. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno, rak pa je v remisiji. In življenje je spet lepo. Veliko časa preživi z ženo Vesno, sploh takrat, ko se z avtodomom odpravita na krajša in daljša potovanja. Uživa v družbi njunih otrok, ki odraščata, in se počasi osamosvajata. Obkroža se s prijatelji, s katerimi se dobro počuti in skupaj delijo pozitiven pogled na svet.

Ve, da je zdaj drug človek, kot je bil pred diagnozo. A v vsak dan zakoraka z dvignjeno glavo in si ne dovoli črnih misli. Srečo pa Srečko najde v tisočih majhnih stvareh, ki jih zna videti in v njih uživati.

Marjana Ogorevc Žgalin