Nič več ujeta v začaran krog antidepresivov

Nič več ujeta v začaran krog antidepresivov

11.08.2022

Moja preteklost

"Imam dva otroka. Odraščanje obeh je bilo težavno. Vseskozi me je zelo skrbelo, kako se bosta šolala, preživela puberteto, se osamosvojila. Z moževimi starši smo živeli v skupnem gospodinjstvu in odnosi, tudi v zakonu, so bili težavni. Hčerka je začela obiskovati osnovno šolo in skrbelo me je, kako bo šlo. Bila sem zaskrbljena, počutila sem se ujeto, brez moči, veliko sem jokala. Bila sem izčrpana. Izgorela. Ker je bilo vsega preveč, sem poiskala pomoč pri psihiatru in od leta 2003 s prekinitvami jemala antidepresiv Cipramil. Leta 2011 sem si dala vstaviti maternični vložek s hormoni (Mirena). Sledilo je hudo poslabšanje počutja. Po nasvetu psihiatra sem začela z jemanjem Cymbalte. Ker ni bilo nobenega izboljšanja stanja, sem si po nekaj mesecih trpljenja dala odstraniti maternični vložek. Nato se je počutje v nekaj dneh izboljšalo, z jemanjem antidepresiva pa sem nadaljevala.

"Vidite, da ne morete brez zdravil"

Nato sem enkrat poskusila prekiniti z jemanjem Cymbalte, vendar sem se zopet nenadoma spet počutila zelo slabo. Ker sem imela slabe izkušnje z reakcijami po prenehanju jemanja antidepresivov in ker sem verjela besedam psihiatra »Vidite, da ne morete brez«, sem verjela, da je to moja osnovna bolezen, in v zmoti nadaljevala s Cymbalto.

Psihiater je bil mnenja, da naj bi nadaljevala z jemanjem antidepresiva, jaz pa sem menila, da sem si uredila življenje in bi z jemanjem lahko prekinila. Stara sem 49 let, sicer nekaj kilogramov pretežka, redno se gibljem, imam dobro službo, v kateri uživam, gojim hobije, poznanstva, imam muco, psa, hišo in vrt. Z možem imava urejen odnos, otroka sta v redu. Občutim nekaj predmenopavzalnih sprememb, vendar nič neobvladljivega.

Bala pa sem se poslabšanj, ki so vedno sledila po ukinitvi zdravila. Znanka mi je svetovala dr. Rome, s katero sva pričeli z vodenim programom zmanjševanja antidepresivov pod strokovnim nadzorom. In uspelo nama je.

Uspelo mi je

Pot v zadnjih mesecih je bila zanimiva. Kar je psihiater označil kot mojo osnovno bolezen, ki je nastopila ob zmanjševanju antidepresiva, je bila v resnici mešanica odtegnitvenih simptomov, ki sem jih doživljala točno tako, kot so opisani v literaturi, ki mi jo je pokazala dr. Rome. Občutila sem jih kot neobičajne glavobole (občutek »puhle glave«) in slabost (kot bi se vozila z avtobusom). Zaupanje v dr. Rome in njen strokovni program, mi je dalo pogum, da sem začela z vodenim odvajanjem in ga uspešno izvedla.

Tako sem danes brez antidepresiva, brez občutkov puhle glave in slabosti ter brez znakov depresije. Vesela sem, da se je potrdilo, da res ne potrebujem antidepresiva. Srečna sem, ker občutim, da sama obvladujem svoje življenje. Da so moji občutki in čustva, kakšna koli že so, pristna, resnično moja in neodvisna od kemikalij. Da ne živim več v megli omame. Da sem se, nenazadnje rešila tudi zanke "nedokazljivega kemijskega neravnovesja v možganih".

Veselim se neodvisnega življenja in vsega, kar prinaša, tudi majhnih vsakodnevnih stvari, kot je sonce na moji pisalni mizi.

Zaključujem s stavkom, ki sem ga napisala dr. Rome v enem od mojih spletnih sporočil,

»čudno se sliši beseda zdravilo za nekaj, kar ni več zdravilo, ampak zasvojilo....« "

Hvaležna pacientka K.S.

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.