Pšenica in pesticidi

09.04.2021

Ko pomislimo na pšenico, najverjetneje pomislimo na tradicijo, zgodovino, obdelovalna polja, morda tudi na naše prednike in babičin kruh, večinoma pa tudi na vse morebitne koristi za naše zdravje.

Morda se niti ne zavedamo, ampak po navadi jo jemo za zajtrk, kosilo, večerjo in še vmes. Pšenice namreč ni samo v hrustljavem sendviču, slastni pici, testeninah in sladicah, ampak je tudi v procesirani in konzervirani hrani, salamah, paštetah, klobasah, sirnih namazih, solatnih prelivih, pripravljenih omakah, kečapu, juhah iz vrečk, začimbah, pivu, čokoladah, bombonih, celo v kozmetiki in še marsikje.

Pšenica v našem vsakdanu

Pšenica se je zadnjih 50 let močno spremenila in v resnici ima veliko negativnih učinkov na naše zdravje. Današnja pšenica je rezultat križanja in genetske manipulacije z namenom, da daje več pridelka, saj je osnovno živilo za večji del svetovnega prebivalstva.

 

 

Vsebuje večjo količino škroba, ki se zelo hitro razgradi na osnovne dele – molekule glukoze in sladkor v krvi se hitro zvišajo. To povzroči nenadno povečanje inzulina, ki odpira naše celice, da vanje lahko ta sladkor vstopi. Če se to dogaja večkrat na dan vsak dan, imamo stalno povišan sladkor in posledično tudi inzulin v krvi. Naše celice postanejo manj občutljive na inzulin, se ne odpirajo, sladkor pa ostaja v krvnem obtoku. Razvije se inzulinska rezistenca (odpornost). Prvi znak za to je kopičenje maščob okoli trebuha oz. centralna debelost. Tako stanje pa, če ne ukrepamo, vodi v sladkorno bolezen tipa 2 in vse nadaljnje težave, ki so povezane s to boleznijo.

Tudi za gluten, beljakovino v pšenici, ste verjetno že slišali. Gluten je sicer od nekdaj bil v pšenici, nikoli prej pa ni bilo nanj občutljivih toliko ljudi. Današnja pšenica ima več glutena, ki pa je tudi močno spremenjen. V primerjavi s staro sorto – pšenico enozrnico sodobna pšenica proizvaja veliko različnih in novih beljakovin, že majhna sprememba v njihovi zgradbi pa močno vpliva na naš imunski sistem.

 

 

Intoleranca na gluten

Ljudje encimov za popolno razgradnjo glutena nimamo in zato neprebavljeni delčki povzročajo težave v našem telesu. Avtoimunska obolenja, kronične vnetne bolezni, celiakija, alergije, nevrološke in vedenjske motnje naraščajo.

Obolenja, kot so diabetes, revmatoidni artritis, multipla skleroza, so tudi lahko povezana z uživanjem pšenice. Prav tako ekcemi, dermatitis, luskavica, zgaga, zamaščena jetra, bolezni ščitnice, srčno-žilne bolezni, povišan holesterol, rak in neplodnost. Uživanje pšenice je povezano s skoraj vsemi sodobnimi boleznimi človeštva. Poleg tega pa povzroča odvisnost in prenajedanje ter zasvojenost s hrano.

 

 

Pesticidi v pšenici in pšeničnih izdelkih

Velikokrat pa težave povzročajo tudi pesticidi ali kombinacija obojega. Z uporabo pesticidov se namreč potencira tudi škodljiv učinek pšenice oz. glutena.

Danes je v uporabi več tisoč različnih pesticidov in pšenica spada med s pesticidi najbolj obremenjena žita, ne nazadnje je od njih odvisna, saj ni tako odporna proti spremenljivim okoljskim razmeram kot stare sorte. Napadajo jo plesni, rje, različne virusne in bakterijske bolezni, predvsem pa glive, ki lahko uničijo tudi do 40 odstotkov pridelka.

Pesticide pridelovalci uporabljajo v dobi rasti in zorenja rastline kot tudi med shranjevanjem in transportom za zaščito pred kvarjenjem. Največ pesticidov se nahaja v zunanjih delih luske žitnega zrna, torej v »zdravih« polnozrnatih žitaricah.

 

 

Ostanke pesticidov v žitih povezujejo z alergijami in boleznimi prebavnega sistema. Motijo črevesne bakterije, kar pomeni, da ubijajo koristne in povzročajo čezmerno rast slabih bakterij. Vse to pa lahko privede do motenj v črevesni sluznici, ki spominja na celiakijo.

Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti pesticidom lahko pride tudi do toksičnih učinkov na živčevju, krvotvornih organih, ledvicah, jetrih, spolnih organih, navsezadnje tudi do motenj hormonskega ravnovesja, okvare ploda med nosečnostjo, avtizma, rakavih obolenj, motenj razpoloženja in podobno.

Posledice

Pogostokrat slišimo, da je določena doza pesticidov »varna za ljudi«. Varna doza je odmerek, ki znanstveno dokazano naj ne bi imel škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Po drugi strani pa se poraja vprašanje, ali je posledice kronične izpostavljenosti pesticidom sploh lahko raziskati in jih tudi prepoznati pri sodobnem načinu življenja?

 

 

Naša telesa so različna in nenehno obremenjena s toksini iz zraka, hrane, vode. Težko je ugotavljati dolgoročni vpliv posameznega pesticida na naše zdravje. Na drugi strani pa imamo bolezni, za katere medicina ne najde vzroka. Veliko kemikalij, ki so včasih veljale za varne in so jih tudi uporabljali, je zdaj prepovedanih zaradi njihovih uničujočih posledic za ljudi. Do teh ugotovitev so znanstveniki prišli po več letih ali celo desetletjih raziskav.

Ker se nam zdi raba pesticidov samoumevna, potrebna in normalna, pozabimo, da v osnovi nobena kemikalija v še tako majhnih količinah ni namenjena za vstop v naš organizem. Pesticidi po eni strani zastrupljajo našo vodo in prst, po drugi pa imajo akutne ter kronične toksične učinke na naše zdravje.

Anja Hočevar, biologinja