Ulcerozni kolitis

19.03.2021

Ulcerozni kolitis (lat. colitis ulcerosa) je avtoimunska bolezen razvitega sveta, ki najpogosteje prizadene ljudi med 15. in 30. letom starosti, vse pogosteje pa to bolezen odkrivajo tudi pri otrocih.

Ulcerozni kolitis prizadene sluznico danke in debelega črevesja. Zakaj pride do nastanka bolezni, še ni natančno raziskano. Do zdaj je znano, da telo pri posameznikih z določeno genetsko nagnjenostjo napačno oz. premočno reagira na normalno prisotne bakterije v črevesju. To povzroči vnetno reakcijo in okvaro črevesne stene, saj se ob vnetju izločajo razne škodljive snovi, ki naj bi uničile napadene bakterije, a hkrati poškodujejo tudi črevesno steno.

Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolezni imajo tako genetski, imunski in okoljski dejavniki. Možno je, da tudi dolgotrajen negativni stres povzroči spremembe imunskega sistema in pripomore k nastanku ulceroznega kolitisa.

 

 

Kateri so simptomi ulceroznega kolitisa?

Vse simptome ulceroznega kolitisa ločimo na črevesne in zunajčrevesne.

Najpogostejši črevesni znaki bolezni so:

• krvava driska in krvavitev iz črevesja,
• nujni pozivi k odvajanju blata,
• nočno odvajanje blata.

Ves čas sta prisotni napetost in bolečina v spodnjem delu trebuha. Če se pojavijo še hujšanje, slabost, hitro bitje srca, utrujenost in povišana telesna temperatura, so to kazalci hujšega poteka bolezni.

Kadar je prizadet zadnjik, imajo bolniki pogosto bolečine pri odvajanju blata (defekacije), boleče pozive na odvajanje blata (tenezme) ter krvavo in sluzasto blato. Bolj pogoste so analne fisure (razpoke v sluznici zadnjične odprtine). Zaradi vnetja in krvavitev je pogosto prisotna tudi slabokrvnost (anemija).

 

 

Zunajčrevesni znaki bolezni so lahko tudi prvi znaki začetka bolezni. Pomembno je vedeti, da so zunajčrevesne manifestacije bolezni raznovrstne. Na skeletno-mišičnem sistemu pogosteje ugotavljamo osteoporozo in revmatološke bolezni, ki se kažejo z vnetji sklepov.

Bolniki imajo pogosto težave s kožo. Kožne manifestacije bolezni so številne, med najpogostejšimi pa sta nodozni eritem (pojav rdečih in bolečih izboklin, predvsem nagolenih) in pioderma gangrenozum (globoke rane z razpadom tkiva, večinoma na golenih). Pogosto se pojavljajo oteklina ustnice ali razjede v ustnih kotičkih.

Nekateri bolniki imajo težave z očmi, ki se kažejo z različnimi simptomi in znaki (uveitis in konjunktivitis – vnetje očesne žilnice, beločnice ali veznice). Bolniki z ulceroznim kolitisom imajo pogosteje primarni sklerozantni holangitis, ki je posebna oblika vnetja žolčnih izvodil.
Možne so motnje strjevanja krvi, ki se lahko odražajo z večjo verjetnostjo nastanka tromboze (strditev krvi v žilah). Pri otrocih pride do zaostanka rasti, kar je včasih celo edini znak bolezni, zaradi tega pa posledično tudi do zaostanka v spolnem dozorevanju.

Kako diagnosticiramo ulcerozni kolitis?

Diagnozo ulceroznega kolitisa najpogosteje postavi osebni zdravnik splošne medicine na temelju natančne anamneze, pregleda pacienta ter prisotnosti opisanih znakov v ustih, koži in perianalnem predelu.

Opraviti je treba tudi obsežne laboratorijske preiskave kjer izvidi pokažejo predvsem povišane vnetne parametre (CRP, sedimentacija), znižana hemoglobin in železo (zaradi krvavitve) ter povišane trombocite. Pomembna je določitev proteinov kot tudi mikroelementov in vitaminov v krvi zaradi ocene stanja podhranjenosti pacienta.

S preiskavami blata zdravnik izključi morebitne druge vzroke težav, lahko pa tudi potrdi vnetno dogajanje v črevesju. Najpomembnejše diagnostične preiskave so nedvomno kolonoskopija, rektoskopija in sigmoidoskopija, kjer se s pomočjo optične cevi pregleda črevesna votlina ter odvzame vzorec tkiva za nadaljnjo analizo in histološko potrditev bolezni.

 

 

Kako poteka zdravljenje?

Ker je bolezen kronična, je potrebno stalno jemanje zdravil po navodilih zdravnika. Cilj zdravljenja je doseči in vzdrževati začasno izboljšanje, pozdraviti prizadeto sluznico, ohranjati ustrezno prehranjenost ter izboljšati kakovost življenja.

Priporočila za zdravljenje so odvisna od lokacije in stopnje bolezni ter nastalih zapletov. Najpogosteje se uporabljajo zdravila iz skupine 5-ASA (aminosalicilna kislina), metronidazol in kortikosteroidi, včasih tudi antibiotiki (ciprofloksacin).

Če z nobenim zdravilom ne moremo ustaviti poteka bolezni ali pa je ta že povzročila trajne in nepopravljive posledice, je potreben operativni poseg. Z operacijo se odstrani del ali najpogosteje celotno debelo črevo in bolnik je v tem primeru praviloma ozdravljen. Kirurg se lahko, glede na mnoge spremljajoče dejavnike, odloči za izpeljavo črevesja skozi odprtino, ki jo naredi na trebušni steni. Blato se zbira v posebni vrečki (stoma).

 

 

Kako vam lahko pomagamo mi?

Glede na to, da je ulcerozni kolitis kronična, avtoimunska in neozdravljiva bolezen, ki ima svoja obdobja začasnega izboljšanja j in ponovnega poslabšanja, je tudi s pomočjo bioresonance ne moremo popolnoma pozdraviti.

Ker imajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolezni tako genetski, imunski kot tudi okoljski dejavniki, je s pomočjo bioresonance BICOM mogoče opredeliti, kateri dejavniki so pripomogli k razvoju bolezni in jih je posledično lažje omiliti ali odpraviti.

Pogosto pridejo k nam bolniki, ki že jemljejo ustrezno medikamentozno terapijo, a še vedno občutijo nelagodja. V tem primeru bioresonanca BICOM pripomore le k stabilizaciji simptomov kot podpora obstoječi klasični terapiji in pomaga pri vzdrževanju obdobja začasnega izboljšanja.

Aleksandra Barbarić Kovačić, dr. med.