Nad migreno z bioresonanco BICOM in osteopatijo

15.03.2021

Imate redno ali občasno hude migrenske glavobole, ki povsem onemogočijo vaše delovanje? Vas skrbi, da je v ozadju kaj resnejšega? Morda vas bo pomirilo dejstvo, da je le 1 primer na 300 hudih glavobolov lahko posledica bolj resnih stanj (Vizniak, 2015) in ste med 40 odstotki prebivalstva, ki ima hud glavobol vsaj enkrat letno (Raskin, 1998).

Kdaj je glavobol lahko vzrok za skrb?

• Če se glavobol razvije pri otroku.
• Če se glavobol prvič pojavi pri starosti nad 55 let.
• Nenadni hud glavobol brez predhodnega pojava podobnih glavobolov.
• Glavobol po poškodbi z udarcem v glavo in z izgubo zavesti.
• Če so prisotni dodatni nevrološki znaki.
• Bruhanje brez slabosti.
• Če se zbudite z glavobolom.
• Če se pojavijo sprememba v obnašanju, izguba spomina, težave z govorom.
• Hkraten pojav trdega vratu.
• Če jemljete zdravila proti strjevanju krvi.
• Če imate znano diagnozo raka.

Če je prisotna katera od naštetih težav, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.

Migrena

Migrena je tretja najpogostejša težava nasploh in tudi najpogostejša oblika glavobola. Pri treh četrtinah migren je hkrati prisoten tudi tenzijski glavobol ali glavobol zaradi zlorabe zdravil proti migrenam (IHS, 2013).

 

 

Za diagnozo migrenskega glavobola morata biti prisotna vsaj dva od spodnjih pokazateljev:

• občutljivost na zvok (fonofobija),
• občutljivost na svetlobo (fotofobija),
• slabost (z bruhanjem ali brez).

Značilnosti migrene:

• trajanje od štiri do 72 ur;
• pulzirajoč glavobol na eni strani glave (pri odraslih);
• pri pubertetnikih je pogostejši glavobol na obeh straneh glave;
• bolečina se začne na sprednji strani glave pri očeh ali čelu in se počasi premika proti zatilju;
• običajno se prvič pojavi v najstniških letih;
• trikrat bolj pogosta je pri ženskah;
• pogosto je prisotna družinska nagnjenost k migrenam;
• pri 20 odstotkih migren je pred glavobolom prisotna avra – bleščanje luči, slepe pege, ki se postopoma večajo, občutek otopelosti v dlani, ki se širi navzgor po roki ter gre v obraz in jezik;
• pogosto je povezana s perfekcionističnim tipom osebnosti.

Ali ste vedeli?
Migrene z leti postajajo manj intenzivne in se pojavljajo redkeje. Čezmerna uporaba zdravil proti migrenam lahko poveča pogostost migren in povzroči kronične migrenske napade.

S primerno celostno terapijo pri šolanem terapevtu se lahko pogostost in intenzivnost migren občutno zmanjšata že po nekaj obiskih.

 

 

Dejavniki, ki lahko sprožijo migreno (sprožilci):

• hormonske spremembe (menstrualni cikel, menopavza, puberteta);
• nihanja vrednosti krvnega sladkorja (stradanje, zaužitje velike količine sladkorja);
• stresne situacije ali stanja po stresnih situacijah;
• živila, ki vsebujejo tiramin: rdeče vino, sir, čokolada, oreščki;
• kava, čaj, alkohol, sokovi iz citrusov;
• procesirana hrana, konzervansi;
• alergije na hrano ali cvetni prah;
• estrogenski preparati in nitroglicerin.

Nad migreno z bioresonanco

Zgoraj omenjeni dejavniki in sprožilci so elementi, ki jih učinkovito obravnavamo z bioresonanco BICOM. Pregled živil odkrije tista moteča živila, ki vplivajo na imunski sistem, in posledična tiha vnetja. Bioresonančna obravnava alergij na hišni ali cvetni prah zameji ali popolnoma odstrani simptome migrene. Prav tako učinkovita obravnava hormonskih, metabolnih ali drugih stresnih situacij na naše telo zelo učinkovito vpliva na pojavnost migrenskih napadov. Pri pregledu in obravnavi migren z bioresonanco pa ne smemo pozabiti tudi na vpliv vnetih ali avitalnih zobnih korenin.

Torej vse, kar ni mehanske narave in kar učinkovito obravnavajo slovenski osteopati, se nadalje zdravi z bioresonanco BICOM.

Pogosto s kolegom osteopatom Nejcem razloživa pacientu, da iskanje prave radijske postaje zahteva natančno iskanje frekvenc. To pomeni, da je treba včasih prilagoditi položaj radia ali antene. Iz tega izhaja analogija sodelovanja bioresonance in osteopatije pri migrenskih simptomih.

Migrene in telovadba

Raziskave kažejo, da zmerna telesna aktivnost pomaga zmanjšati pogostost in intenzivnost migren skoraj v enaki meri kot zdravila (Lockett in Campbell, 1992). Pri telesni aktivnosti telo sprošča hormon endorfin (hormon sreče), ki ima protibolečinski učinek, ter hormon enkefalin, ki ima antidepresiven učinek.

POMEMBNO pri telovadbi!

• Vzpostavite reden urnik vadbe in se vsak teden gibajte ob približno istem času. Priporočljivo je tudi, da si beležite pogostost in intenzivnost migren, saj boste tako lahko spremljali spremembe, ki vas bodo dodatno motivirale.
• Uro in pol pred vadbo jejte in pijte, vendar ne v prevelikih količinah, saj s tem omogočite telesu, da prebavi hrano pred aktivnostjo.
• Pred, med in po vadbi obvezno pijte vodo, saj je dehidracija eden od ključnih sprožilcev migren.
• Vedno si pred vadbo vzemite 10 minut za ogrevanje telesa ter se po vadbi 10 minut raztegujte in dovolite telesu, da se počasi ohladi.
• Nikoli ne začnite z intenzivno vadbo, ampak intenzivnost postopoma stopnjujte, saj je čezmerna fizična aktivnost lahko sprožilec migren.
• Izberite si primerno aktivnost, v kateri uživate. Najprimernejše so hitra hoja, lahkoten tek, plavanje, kolesarjenje ali ples.
• Izogibajte se kontaktnim športom, saj udarci lahko sprožijo napad migrene.

Kako si lahko pomagate sami

• Izogibajte se »sprožilcem« migrene.
• Dosledno se držite zdrave diete, ki ne sme vsebovati prej naštetih živil.
• Redno uživajte manjše obroke ob istih urah vsak dan, ne izpuščajte malic.
• Umaknite se v temen prostor in si privoščite počitek, ki ne sme biti prekratek ali predolg.
• Med napadom migrene se izogibajte fizičnim aktivnostim, saj te poslabšajo stanje.
• Pred napadom migrene si privoščite toplo kopel celega telesa.
• Ko je migrena že prisotna, uporabite mrzel obkladek (vedno mora biti zavit v krpo) ter ga položite na vrat in lasišče.
• Vsak dan, vključno z vikendi, pojdite spat ob istem času, popoldanski počitek naj ne presega 30 minut, saj to lahko zmoti spalni ritem.
• Kava, zaužita v majhnih količinah, vam lahko pomaga, medtem ko v prevelikih količinah lahko sproži migreno.
• Redna, zmerna in uravnotežena športna aktivnost – čezmerna aktivnost lahko sproži migreno.

Vaja 1 – Palec pritisnite h kazalcu in s palcem druge roke pritisnite na mesto, kjer se konča guba. Pritisnite tako, da boste pritisk usmerili pod in proti kosti. Točka je rahlo boleča. Pritiskajte 60 sekund.

 

 

Vaja 2 – Poiščite spodnji rob lobanje, ki se nahaja približno na meji lasišča. Na vsaki strani lobanje, za približno dve širini palcev od sredinske črte, boste zatipali jamice. Kot kaže slika, s palci pritisnite in držite obe točki 60 do 90 sekund.

Vaja 3 – Poiščite točko med obrvmi in jo z majhnimi krožnimi gibi nežno masirajte. Točka se nahaja tam, kjer je tretje oko.

 

 

Vaja 4 – Blazinice prstov pahljačasto razporedite okoli ušes in senc. S krožnimi gibi nežno sproščajte mišice, ki jih boste začutili, tudi če močno stisnete čeljusti.

 

Nasvet strokovnjaka

Če vam nič od naštetega ne pomaga, priporočamo, da se obrnete na center BIORESONA in Hišo osteopatije, kjer za vas poskrbijo strokovno izšolani terapevti!

Tokratni članek sva za vas pripravila Antonina Rome, dr. med., in osteopat Nejc Mikič skupaj s Hišo osteopatije.

Viri

• Lockett, D. in Campbell J. (1992). The effects of aerobic exercise on migraine. Headache, 32 (1): 50–54.
• International Headache society. (2013). Migraine. The international classification of headache disorders, 3. ed. Cephalgia, 33 (9): 644–648.
• Raskin, N. (1998). Headache. V: Fauci, Braunwald et al. Harrison's principles of internal medicine, 14. ed. McGraw-Hill, New York: 68–72.
• Vizniak, N. (2015). Orthopedic conditions. Kanada: ProHealth.