Varno odstranjevanje amalgamskih zalivk

05.03.2021

Amalgamske zalivke so v mnogih državah že stvar preteklosti, vendar tako kot pri spremembi mnogih drugih doktrin v zdravstvu smo v Sloveniji še vedno del te.

Ne bodite žrtev starih tehnologij

Če morda ne veste, kaj je narobe z amalgamskimi zalivkami, ste vabljeni k branju dolgega seznama znanstvenih dokazov, o katerih je leta 2009 pisal Anton Komat.

Če pa ste o tem že obveščeni in ste odločeni, da se jih boste čim prej rešili, je zelo pomembno, da se tega lotite pravilno.

Zamenjava amalgamskih zalivk ni tako preprosta naloga. Dokler so v vaših ustih, se škodljive snovi sproščajo počasi. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije navaja, da je izpostavljenost živemu srebru (Hg) iz zobnih zalivk večja kot iz drugih okoljskih virov in da se iz vsake zalivke ob žvečenju dnevno izloči od tri do 17 mikrogramov Hg! To pa pri povprečnem človeku, ki naj bi imel osem zalivk, pomeni, da je količina prejetega Hg vsaj dvakrat večja od tiste, ki jo prejmemo od najbolj kontaminiranih rib.

 

 

Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) leta 2001 potrdila RfD (referenčno dozo), torej količino, ki jo lahko zaužijemo vsakodnevno in je še v mejah normale. Ta vrednost je 0,1 mikrograma na kilogram teže, kar za osebo, ki tehta 60 kilogramov, pomeni šest mikrogramov. To pomeni, da že izločanje iz ene zalivke preseže tisto, kar bi bil sprejemljiv vnos živega srebra na dan.

Slaba novica, ni kaj! Sledi še slabša. Brušenje stare zalivke lahko naenkrat sprosti več živega srebra, kot se ga iz nje izloči v enem letu (tudi do 10.000 mikrogramov Hg)! Zato si vprašanje varnega odstranjevanja amalgama zasluži veliko več prostora, kot ga naši mediji in stroka temu namenjajo.

Kako bi moralo biti?

Med zobozdravniki, ki trdijo, da vedo, kako delati z amalgami, in tistimi, ki to zares pravilno počnejo, je velika razlika. Da bi znali prepoznati, ali ste v pravih rokah, smo poiskali zobozdravnika, ki zadevo obvlada, in ga prosili, da nam opiše, kako naj bi bilo izvedeno pravilno odstranjevanje amalgamskih zalivk. Gregorju Hočevarju, dr. stom., se zahvaljujemo za naslednja pojasnila.

»V naši ordinaciji amalgama že nekaj let ne uporabljamo. Vodilo, ki nas je do tega pripeljalo, je bila stara tehnologija izdelave amalgamske zalivke, za katero je treba poleg načetega zoba uničiti tudi dobršen del zdravega zoba. Tehnologija izdelave take srebrne zalivke je stara krepko čez sto let in v sodobni zobozdravstveni ordinaciji počasi izgublja mesto. S sedanjimi tehnologijami in sodobnimi materiali je zobozdravstvo bistveno prijaznejše ter manj destruktivno do zob in obzobnih tkiv. Se pa v naši ordinaciji kljub temu še vedno srečujemo z amalgamom, in sicer pri njegovem odstranjevanju iz zob, največkrat pri zamenjavi zalivk.«

 

 

»Ob odstranjevanju starih amalgamskih zalivk se ustvarjajo škodljivi hlapi, ki jih lahko vdihavajo tako bolnik kot osebje, nastaja pa tudi prah, ki ga lahko bolnik pogoltne. Za zaščito bolnika pri nas uporabljamo gumijasto opno, ki jo namestimo na zob, iz katerega nameravamo odstraniti srebrno zalivko.«

»Za samo odstranjevanje ne uporabljamo klasičnih diamantnih svedrov, temveč posebne svedre, ki so temu namenjeni. Za izsesavanje vode in hlapov, ki nastajajo pri odstranjevanju srebrne zalivke, se uporabljajo posebni turbinski sesalci z nastavki, ki objamejo zob, iz katerega odstranjujemo zalivko. Po odstranitvi zalivke snamemo opno in bolniku omogočimo, da intenzivno izplakne ustno votlino. Izsesani amalgam se prek sesalcev in filtrov zbira v posebni napravi, imenovani amalgamski ločevalnik, ki jo mora po zakonu imeti vsak zobozdravniški stol.«

 

 

Pred in po odstranitvi

Tudi nova tehnologija ni vsemogoča, zato še vedno veljajo priporočeni ukrepi, o katerih smo že večkrat pisali. Na kratko jih ponovimo.

Bioresonančne obravnave pripravijo telo na varno odstranjevanje amalgamskih zalivk, tako da primerno aktiviramo izločevalne organe in odstranimo moteče dejavnike, ki dodatno obremenijo telo.

Za lastno varnost lahko pred posegom telo prepojite s čim več klorofila, ki ima to čudovito lastnost, da nase veže težke kovine in jih izloča iz telesa, preden se začnejo nalagati v tkivih.

Pri količinah se priporočila v pripravljalni fazi gibljejo okoli tri grame trikrat dnevno. Na dan, ko obiščete zobozdravnika, je zelo dobro, da imate v žepu nekaj tablet klorele ali ječmenove trave, ki jih pogrizete, zadržite v ustih nekaj minut in nato izpljunete. Klorofil bo nase vezal hlape živega srebra in jih izločil iz telesa. S tako visokimi odmerki nadaljujemo še tri dni, nato pa lahko količino prepolovimo. Če imamo še vedno amalgamske zalivke, pomaga jemanje preparatov s klorofilom blažiti vsrkavanje težkih kovin v telo in možgane.

 

 

Po odstranitvi pa nas ponovno obiščete v centrih BIORESONA, da telesu dodatno pomagamo izločiti amalgam, saj so lahko prav zaradi njega predvsem obremenjene ledvice. Namreč težke kovine so pri odstranjevanju zaznali tudi v urinu.

S pomočjo zobozdravstvenega centra Hočevar smo vam pobliže predstavili način, kako lahko sanirate akutno zastrupljanje, do katerega lahko pripelje odstranjevanje zalivk.

Za več vprašanj ali obisk v naših centrih pa nam lahko vedno pišete ali nas pokličete.