Težave v menopavzi

08.01.2021

V centre Bioresona vse pogosteje prihajajo ženske srednjih let, ki jih pestijo naslednje težave:

• nespečnost,
• nočno potenje,
• razdražljivost,
• utrujenost,
• glavoboli,
• bolj ali manj neredna menstruacija ali izostanek te.

Zaradi takšnega slabega počutja so nekatere pri svojem splošnem zdravniku dobile predpisano terapijo z antidepresivi.

Bodo res antidepresivi pozdravili njihove težave? Ali samo mogoče spregledali določeno simptomatologijo? Glavni vzrok za naštete težave je pogosto spregledan, predstavlja pa neravnovesje spolnih hormonov, ki nastopi v obdobju menopavze.

 

 

Kaj je menopavza?

Menopavza ni bolezen, ampak naravni proces zaključka reproduktivne sposobnosti ženske. Žal ta proces vključuje zaustavitev vseh funkcij jajčnikov. Ti ne proizvajajo več hormonov estrogena in progesterona, kar vodi do različnih simptomov, povezanih s procesom menopavze.

Ker so rodni organi tesno povezani s hormoni, ti pa vplivajo tako na psihično kot fizično kondicijo, v menopavzi pogosto nastopijo čustvene težave oz. občutek, da ženske svojih čustev nimamo pod nadzorom.

Povprečna ženska preide skozi menopavzo pri starosti 51 let, čeprav je prehod možen v obdobju med 46. in 56. letom. Prehod je lahko postopen ali nenaden, traja več let ali pa se zgodi čez noč. Občasno se lahko pojavi tudi v precej mlajši starosti, celo pri starosti 20 let. Takrat ji pravimo zgodnja menopavza.

Obstaja tudi umetna menopavza, ki nastane po operaciji maternice – histerektomije z ohranjenimi jajčniki. Odstranitev sicer še aktivnih jajčnikov tako povzroči takojšnjo menopavzo.

Ženske, ki so med 35. in 45. letom starosti izpostavljene večjim stresom in izgorelosti, izčrpavajo tudi nadledvične zaloge spolnih hormonov. Zato je posledično menopavza lahko bolj neprijetna.

 

 

Kateri so simptomi menopavze?

Simptome menopavze po navadi delimo na zgodnje in vmesne, imajo pa lahko tudi dolgoročne posledice oz. pozne simptome. Seveda ni nujno, da bo prišlo do razvoja vseh simptomov. To je odvisno od genetike, avtoimunskih obolenj, virusnih okužb, količine stresa, kirurških posegov, obsevanja in kemoterapije, ki jih je posameznica imela v svojem življenju.

• Zgodnji simptomi so največkrat vročinski valovi (oblivi), nočno znojenje, utrujenost, nespečnost, razdražljivost, depresija, jokavost, glavoboli, živčnost, vrtoglavice, težave z zbranostjo, panika, razbijanje srca, neodločnost, bolečine v sklepih, kosteh in hrbtu, suhost nožnice, kože, las in sluznice, zmanjšana spolna želja, boleči spolni odnosi ter motnje pri uriniranju.
• Vmesni simptomi se pojavljajo približno pet let po menopavzi, kot so srbenje spolovila, boleči spolni odnosi, občutek bolečine in žarenja, pogosta vnetja nožnice, krvavitve, pogosta vnetja sečnega mehurja, inkontinenca in povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, zlasti infarkta.

Dolgoročne posledice oz. pozni simptomi menopavze so lahko osteoporoza ter srčno-žilne bolezni, ki se navadno pojavijo deset let po menopavzi, predvsem zaradi pomanjkanja estrogena. Razvijajo se asimptomatično, rušijo kostni in srčno-žilni sistem ter so najpogosteje nepovratne. Za njihovo preprečevanje je zato posebnega pomena nadomestno hormonsko zdravljenje, ki znova vzpostavi porušeno ravnotežje. Poleg zdravljenja sta izredno pomembni telesna dejavnost in pravilna prehrana.

 

 

Kako diagnosticiramo menopavzo?

Znaki in simptomi menopavze so običajno dovolj jasni, da jih lahko večina žensk sama prepozna. Specifični testi zato po navadi niso potrebni. Če je pojav menopavze nenavaden ali nejasen, bo vaš osebni ginekolog opravil ultrazvok maternice in jajčnikov ter po njegovi presoji preveril tudi vrednosti naslednjih hormonov:

• folikul stimulirajočega hormona (FSH), ki se poveča,
• estrogena (estradiola), katerega raven se zmanjša v menopavzi.

Na podlagi rezultatov bo lahko potrdil, ali je nastopila menopavza ali je mogoče prišlo do kakšnega drugega zdravstvenega zapleta.

Zdravljenje menopavze

Če simptomi niso preveč moteči, se vsaki ženski svetuje, da najprej poskusi z naravnimi metodami zdravljenja menopavze. To pomeni:

• sprememba prehrane (uživamo veliko sveže lokalne zelene listnate zelenjave, stročnic, oreščkov);
• zadostna količina vode (vsaj 2,5 litra);
• izogibanje rdečemu mesu in suhomesnatim izdelkom, izdelkom iz bele moke, sladkarijam ter alkoholu;
• poskrbeti za zadosten spanec (zaspimo oz. gremo spat pred 22. uro);
• dodajanje visokih odmerkov omega-3 v prehrano (spodbujajo nastanek hormonov);
• vsaj 15 minut na dan zavestnega sproščanja (lahko v obliki meditacije);
• zadostna količina telovadbe in fizične aktivnosti na svežem zraku.

Hormonsko zdravljenje (HZ)

Bistvo hormonskega zdravljenja (HZ) je dodajanje najmanjšega možnega odmerka estrogena, ki učinkovito in varno odpravi simptome pomanjkanja estrogena s čim manj neželenimi učinki.

Zaradi varnosti je estrogenu dodan progestagen (sintetična oblika progesterona), ki ščiti maternično steno pred čezmerno stimulacijo, posledično pa onemogoča razvoj predrakavih in rakavih sprememb.

Hormonsko zdravljenje je za zdravljenje prehodnih težav menopavze najučinkovitejše. Zdravljenje naj se začne čim prej, priporočajo pa ga vsaj dve leti. Njegovo trajanje je odvisno od posameznice in njenih težav.

Hormonsko zdravljenje pa žal ni primerno za vse. Nekatere posameznice ga zaradi drugih zdravstvenih težav in kontradikcij ne morejo jemati, spet druge pa ga enostavno odklonijo. Tem ginekologi lahko svetujejo naravne pripravke, bodisi zdravila naravnega izvora iz grozdnate svetilke (cimicifuga racemosa) ali drugih fitoestrogenov (soja, črna detelja), lahko pa tudi kakovostna prehranska dopolnila.

Podporno zdravljenje z bioresonanco

Tudi bioresonanca po metodi BICOM ima lahko zelo dobre rezultate pri lajšanju težav menopavze. Lahko jo izvajamo samostojno ali kot podporo predpisani medicinski terapiji.

V centrih Bioresona celostno pogledamo vaše telo in težave, na podlagi pregleda pa svetujemo ustrezno terapijo, prehrano ter prehranska dopolnila. Na nežen in naraven način s pomočjo frekvenc spodbujamo ravnovesje vaših hormonov, da bi to naravno, a včasih neprijetno stanje čim prej omilili.

Aleksandra Barbarić Kovačić, dr. med.