Nadledvična žleza

20.11.2020

Nadledvični žlezi (lat. glandulae suprarenalis) ali adrenalni žlezi sta dve majhni žlezi, ki ležita na vrhu vsake ledvice in sta vsaka velikosti polovice palca na roki. Vsaka nadledvična žleza je sestavljena iz skorje in sredice. Vsak del nadledvične žleze pa proizvaja oziroma izloča različne hormone, ki imajo različne funkcije v človeškem telesu. Njihovo skupno delovanje izredno pomembno vpliva na naše zdravje in dobro počutje.

Katere hormone proizvaja nadledvična žleza?

Hormoni, ki jih proizvaja nadledvična žleza, nastanejo tako v njeni skorji kot v njeni sredici.

Tisti, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze, so:

• Glukokortikoidi, katerih glavni predstavnik je kortizol. Kortizol ima številne pomembne funkcije, med drugim je stresni hormon, vključen je v uravnavanje imunskega odziva, celjenje, presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov ter uravnavanje krvnega sladkorja.
• Mineralokortikoidi uravnavajo prenos elektrolitov in posledično vode, predvsem v ledvicah, kjer se vrši »menjava« med natrijem in kalijem. Natrij gre nazaj v telesne tekočine, kalij v izloček. Glavni predstavnik je aldosteron.
• DHEA in androgeni steroidi, ki jih prav tako proizvaja nadledvična žleza, so predhodniki ženskih in moških spolnih hormonov.

Sredica nadledvične žleze izloča še druge hormone:

• Adrenalin (epinephrin) in noradrenalin (norepinephrin) sta stresna hormona, ki imata zelo podobno funkcijo. Aktivirata se, kadar je telo izpostavljeno nenadni fizični in/ali čustveni stresni situaciji, kar imenujemo tudi »boj ali beg« stanje. Zaradi nenadnega kratkotrajnega stresa telo potrebuje dodatne vire energije, da prenese nastalo obremenitev. Adrenalin vpliva na številne funkcije v telesu, na primer srčno frekvenco in krčljivost srca, napetost krvnih žil, krvni tlak, tvorbo krvnega sladkorja ter širjenje bronhijev.
• Kortizol in DHEA sta glavna hormona, ki vplivata na naše zdravje in dobro počutje. Imata različne funkcije, pri čemer je za naše telo bolje, da vrednosti kortizola niso previsoke, medtem ko si želimo, da ostanejo vrednosti DHEA-ja višje čim dlje. Oba sta pokazatelja dolgoročnega stresa. Kortizol tako velja za glavni stresni hormon, katerega vrednost naraste, ko je telo dolgotrajno izpostavljeno obremenitvi, na primer stresu na delovnem mestu, in se kaže kot sindrom izgorelosti ali depresija.

Previsoke ali prenizke vrednosti hormonov nadledvičnih žlez

Visoke vrednosti hormonov DHEA so značilne za puberteto, ko ima hormon tudi določene neprijetne učinke, kot so mastna koža in akne. Visoke vrednosti DHEA so v nekaterih raziskavah izmerili tudi pri ljudeh, ki se »boljše starajo« (imajo mladosten videz in se dobro počutijo).

Kortizol in DHEA vplivata na presnovo ogljikovih hidratov. Visok kortizol sicer upočasni prebavo hrane v črevesju, to pa zato, da ostane več energije v obliki glukoze za celice. Oslabi se tudi imunski odziv, kar je včasih dobro, denimo v primeru alergij, ter nezaželeno, denimo v primeru okužb z bakterijami in virusi.

Visok kortizol znižuje testosteron, kar je še posebej nezaželeno pri intenzivnem športu, saj se posledično zmanjša tudi mišična masa. Ker se zaloga energije shranjuje v maščobnih celicah, se začnemo debeliti, zlasti na predelih, kjer je več maščevja (okoli pasu in v zadnjici). Slab vpliv ima kortizol tudi na druge hormone, na primer inzulin, ki ga je zaradi višjega nivoja sladkorja v krvi treba imeti vedno več. Podoben slab vpliv ima tudi na delovanje ščitnice. Po nekaterih raziskavah naj bi bili zaradi kortizola slabši še spanec, kognitivne sposobnosti in zmožnost razstrupljanja. Ne nazadnje kortizol vpliva tudi na naša jetra.

 

 

Ko pride do hiperstimulacije nadledvične žleze in je kortizol dlje časa povišan, pride do adrenalne izčrpanosti ali izgorelosti. To se lahko zgodi zaradi intenzivnega enkratnega stresnega dogodka ali dolgotrajnega in kroničnega stresnega stanja.

Posameznik je na začetku rahlo zmeden in utrujen (takrat je njegov kortizol visok), v poznejših fazah (kadar žleze ne morejo obvladati konstantno povišanega kortizola) je zelo izčrpan, potrt, čuti, da je nekaj narobe, a mu zdravnik pogosto pravi, da je z njim še vedno vse v redu. V tej fazi pride do padanja kortizola oziroma njegovega neravnovesja. To se kaže v tem, ko imamo zjutraj nizke vrednosti kortizola, zvečer pa visoke. Oseba se težko zbuja, zvečer je aktivna in ne more zaspati. Pridobiva na telesni teži, predvsem v trebušnem predelu, kjer je največ receptorjev za kortizol.

Do tega pride, ker kortizol dviguje inzulin, obenem pa se metabolizem upočasnjuje. Povišan kortizol »krade« tudi druge hormone. Ker sta nadledvični žlezi zadolženi za proizvodnjo drugih hormonov, kot so DHEA, progesterona, testosterona in estrogena, ki se vsi tvorijo iz istega prekurzorja pregnenolona, pride do neravnovesja ostalih hormonov v telesu. Posledice navadno opazimo prepozno, na primer težje prenašanje menopavznih znakov pri ženskah.

Tudi nizke vrednosti kortizola so lahko za človeka neprijetne ali celo usodne. Nizek kortizol po navadi povezujemo s premajhnim delovanjem nadledvične žleze. Ta je lahko posledica poškodbe, nastale v skorji nadledvične žleze, ali pa posledica premajhnega nivoja ACTH (adrenokortikotropni hormon hipofize), ki stimulira delovanje nadledvične žleze, da izloča hormone v skorji nadledvičnih žlez. V obeh primerih pa stanje imenujemo Addisonova bolezen, ki spada med redke bolezni (pojavnost 1 na 100.000 ljudi).

 

 

Kako si lahko pomagate?

Začnite z majhnimi koraki ter najprej poskusite opredeliti in razumeti vaše težave: katere so, od kod izvirajo in kako jih lahko spremenite.

Uvedite redno telesno aktivnost v vaš vsakdanjik. Glede na to, da je vrednost kortizola najvišja zjutraj, vam svetujem, da telovadbo izvajate v tem času. Najprimernejša oblika telovadbe je tista, ki vas izpolnjuje in sprošča ter vas ne izžema. Razmislite o jogi, kolesarjenju, plavanju ali sprehodu na svežem zraku.

Uživajte zdravo, organsko hrano, vedno ob istem času. Stabilnost vašega urnika bo pomagala pri vzpostavitvi optimalnega ritma kortizola. Bodite pozorni, da ne preteče preveč časa med vašimi obroki. To na telo deluje stresno, saj se znova začneta izločati kortizol in adrenalin, kar vas vodi v začaran krog. Priporočamo, da ob vsakem obroku uživate zadostno količino beljakovin, zdravih maščob in ogljikovih hidratov, pri čemer upoštevajte vašo konstitucijo in fizično aktivnost. V primeru, da trpite za dlje časa trajajočim stresom in izčrpanostjo, dodatno svetujemo visoke odmerke vitaminov C, B (posebej B5 in B6) ter magnezija. Za natančen posvet o vitaminih se obrnite na zdravstveno osebje v našem centru BIORESONA.

 

 

Poskusite spati vsako noč vsaj sedem do osem ur, ker je pomanjkanje spanca dodaten stres za vaše telo. Vsak večer se odpravite v posteljo ob isti uri, najbolje do 23. ure, spite v popolni temi, brez dodatnih motilcev, kot sta telefon ali televizor.

Kot zadnje in najpomembnejše pa je zmanjšanje stresa. Umirite svoj um, najdite čas zase, poslušajte se, bodite do sebe nežni in prijazni. To je edini način, da poskrbite zase ter tako spet vzpostavite zdravje in ravnovesje v vašem telesu.

Če imate podobne težave, kot smo jih opisali v tem prispevku, vas vabim na posvet v naš center BIORESONA.

Aleksandra Barbarić Kovačić, dr. med.