Kaj je SIBO?

06.11.2020

SIBO (ang. Small Intestine Bacterial Overgrowth) ali prerast bakterij v tankem črevesu je novejše ime oziroma diagnoza za bolezen, ki so je v medicini do zdaj v 80 odstotkih označevali kot IBS (ang. Irritable Bowel Sindrom) oziroma sindrom razdražljivega črevesja. A da lahko dobro razumemo, zakaj pride do bolezni SIBO, je treba pred tem razložiti, kako deluje in kakšno vlogo ima tanko črevo.

Kakšna je funkcija tankega črevesa?

Tanko črevo je najdaljši del človeškega prebavnega trakta, ki leži med želodcem in debelim črevesom. V njem je prisotnih zelo malo bakterij, ker je njegova glavna funkcija prebava in absorpcija hranil, ki jih nujno potrebujemo za življenje (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, elektroliti). Prav tako je tanko črevo pomembno za absorpcijo vode in tekočin.

Zaradi svojih nalog je notranja površina tankega črevesa zelo povečana, polna gub, resic in drugih tkiv, ki pomagajo pri privzemu hranil iz skoraj dokončno prebavljene hrane.

V zadnjem času strokovna javnost vse bolj poudarja, da je tanko črevo tudi pomemben del imunskega sistema. Če je naše tanko črevo zdravo in mikrobiom v njem dober, bo tudi naša odpornost visoka in naš imunski sistem zdrav.

 

 

Kaj je SIBO?

SIBO nastane, ko se v tankem črevesu zgodi abnormalna rast bakterij črevesne flore. Njen nastanek je prav tako povezan s pojavom bakterij, ki niso domače v tankem črevesu in tam sploh ne bi smele bivati. Včasih se to zgodi, ko pride do prehoda bakterij iz debelega črevesa oziroma želodca v tanko črevo.

Nezaželeni gosti lahko bakterijski flori tankega črevesa povzročijo veliko težav. Gube in resice se lahko vnamejo ali odmrejo, kar privede do vnetja, v nekaterih primerih tako imenovanega sindroma popuščanja črevesa (ang. leaky gut). Do tega sindroma pride, ko so poškodbe sten tankega črevesa tako velike, da začne prepuščati. Naš prebavni trakt tako 'pobegne' v krvni obtok, kar lahko privede do alergij.

Prav tako se hranila iz zaužite hrane nepravilno absorbirajo, posledica pa je pomanjkanje pomembnih beljakovin, mineralov in vitaminov, ki so ključni za kakovostno življenje.

 

 

Zakaj nastane SIBO?

SIBO je samo posledica, in ne vzrok akutnega ali kroničnega neravnovesja v prebavnem traktu. Dejavniki tveganja za nastanek SIBO so lahko:

• premalo želodčne kisline (hipoklorhidrija ali aklorhidrija)
• neravnovesje bakterij v debelem črevesu
• dolgotrajen stres in posledično napačna komunikacija med možgani in črevesjem (Gut-Brain axis)
• zmanjšana funkcija ščitnice (hipotiroidizem), ki vpliva na pravilno peristaltiko
• Crohnova bolezen, celiakija, druge kronične bolezni jeter ali trebušne slinavke
• opravljene črevesne operacije
• pogosta uporaba antibiotikov
• zastrupitev s hrano

 

 

Kakšna je klinična slika?

Bolnik, ki ima SIBO, pogosto toži zaradi napihnjenosti, ima hude trebušne krče, prepogosto drisko ali zaprtje. Prav tako lahko SIBO privede do nenadzorovane izgube teže, izgubo teka, slabosti, alergije na številna živila in pomanjkanja hranil. Klinična slika je tako zelo podobna sliki IBS.

Navedene težave, če jih ne zdravimo, privedejo do sindroma razdraženega črevesja, tesnobe, paničnih napadov, mastnega blata (steatoreja), slabokrvnosti, težav s ščitnico in številnih drugih avtoimunskih bolezni.

Razlikujemo dve obliki prerasta bakterij v tankem črevesju:

1. Hidrogenski SIBO, pri katerem so dominantne bakterije, ki neabsorbirane ogljikove hidrate fermentirajo, preden se ti sploh prebavijo in kot stranski produkt tvorijo vodik. Pri tej obliki bolniki tožijo zaradi napihnjenosti in pogoste driske.
2. Metanski SIBO, pri katerem prevladujejo posebni enocelični mikroorganizmi (arcahea), ki uporabljajo za svojo rast vse neprebavljene snovi, med njimi tudi vodik, in tvorijo metan. Takrat bolniki navajajo, da so zelo napihnjeni in zaprti.

Obstajajo tudi primeri, ko ima bolnik kombinirano hidrogensko in metansko SIBO.

Postavitev diagnoze

Diagnozo postavljamo s pomočjo obstoječih preiskav, ki jih ima bolnik na voljo: analiza blata, analiza krvi ter laktuloza dihalnega testa. Zadnji je mogoče manj poznan med bolniki, a je zelo učinkovit test, ki ga v Sloveniji izvaja DC Bled. To je poseben dihalni test, pred katerim bolnik spije laktulozo (mlečni sladkor), ki se uporablja kot hrana za bakterije. Po nekaj urah bolnik izdihne zrak v posebne epruvete, laboratorij pa opravi analizo tega izdihanega zraka. Če so v izdihanem zraku določene količine metana ali vodika, lahko sklepamo na povečano prisotnost bakterij.

 

 

Možnosti zdravljenja SIBO

Ker pogosto ni en dejavnik odgovoren za nastanek SIBO, je zdravljenje tega sindroma zapleteno in dolgotrajno. Po postavljeni diagnozi se s pomočjo klasičnih ali zeliščnih antibiotikov ponovno zmanjša število bakterij v tankem črevesu, potem pa se osredotočimo na obnavljanje sluznice, dodajanje dobrih bakterij v debelo črevo, vzpostavljanje optimalne peristaltike in količine želodčne kisline ter seveda ves čas poskušamo zmanjšati stres.

Med zdravljenjem je zelo pomembno bolnikovo sodelovanje, da se torej drži dogovorjene diete in jemanja zdravil. S pomočjo bioresonance BICOM in alergijskih testov sestavimo jedilnik za paciente, ki mu je treba slediti. Glede na prejete laboratorijske izvide blata svetujemo tudi prilagoditve terapije ter ves čas zdravljenja zagotavljamo pacientu podporo. Z našim strokovnim vodenjem in svetovanjem je zdravljenje SIBO lahko zelo uspešno in hitro prinese dobre rezultate.

Aleksandra Barbarić Kovačić, dr.med.