Optimizem ali pesimizem? Vpliv stresa na imunski sistem

23.10.2020

Ljudje, ki imajo optimistično naravnana pričakovanja, so boljšega zdravja. Ali to resnično drži? Ali zgolj optimistični ljudje »pripovedujejo« o svojem počutju na bolj optimističen način?

Vsekakor pozitivni ljudje ne bodo toliko tožili kot pesimisti. Da ne ostanemo le pri nekem vsesplošnem mnenju, si to tematiko poglejmo nekoliko bolj znanstveno, a še vedno dovolj poljudno, da bo vsakomur razumljiva. Predvsem pa želim, da se ob branju tega članka tudi zabavate.

Optimizem, stres in imunski odziv

Optimizem pomeni splošno pozitivno naravnanost in pozitivna pričakovanja za prihodnost. Za optimizem je značilna dobra umska prilagodljivost. V številnih študijah, ki jih bom v tem članku nizala ob citatih, se je izkazalo, da večja kot so pričakovanja za prihodnost, boljše je človekovo razpoloženje, manj je umskih ali telesnih simptomov ter veliko boljša je njihova prilagodljivost na različne okoliščine, kot so menjava službe ali šole, operacije, nosečnost in podobno (Carver and Scheier, 1999).

Opazovalne in eksperimentalne raziskave podpirajo trditev, da ima optimizem ugodne učinke na imunski sistem. To je lahko izvedljivo, če živimo v mirnih časih in izobilju. Raziskave pa med drugim tudi trdijo, da je učinek lahko negativen. Pri opazovanju trenutnih razmer s koronavirusom, s katerim se ta trenutek sooča človeštvo, in ob prisotnosti stresnih dejavnikov ali stresorjev,, sem predvidela, da je nadvse pomembno, da se seznanimo tudi s to drugo stranjo. Le tako lahko nekaj storimo sami, da omilimo posledice stresa na naš imunski sistem.

 

 

 

Optimistične in pesimistične ženske

Pri opazovanju žensk je bilo ugotovljeno, da ima optimizem različen vpliv na imunske celice, če je ženska podvržena stresu kratkotrajno ali dolgotrajno (Cohen et al., 1999). Če so stresorji kratkotrajni (manj kot teden dni), deluje optimizem na telo zaščitno. Pri optimističnih ženskah kratkotrajni stres nima vpliva na imunske celice.

Pesimistične ženske v raziskavi so ob naraščajočih stresorjih imele nizko vrednost določenih imunskih celic, torej slabšo imunsko odpornost. Ta učinek pa se spreobrne pri dolgotrajnem stresu; bolj optimistične ženske so postale imunološko ranljivejše, saj je raziskava beležila manjše vrednosti imunskih celic. Dolgotrajen stres pa ni imel vpliva na imunski odziv pesimističnih žensk. Zakaj? Ker so pesimistične ženske obupale, optimistične pa so vztrajale v stresnih razmerah.

V nadaljevanju bo predstavljen tudi pogled, kaj lahko ženske storimo v tem primeru. Najprej pa si poglejmo še vpliv stresa na imunski sistem moških.

Moški, nadzor in imunost

Pri tem me zabava misel, da so v naslednji eksperimentalni študiji pri moških izzvali stres tako, da so vnesli dejavnik nemoči in nezmožnosti nadzora (Sieber et al., 1992). Moški so bili izpostavljeni močnemu prekinjajočemu se hrupu, v realnem svetu bi bil to lahko mogoče ekvivalent glasnim otrokom ali ženi (stresor) oziroma v nebo kričečih medijev o dnevnem številu okuženih s koronavirusom in vsemi ukrepi. Nekateri so imeli možnost nadzora hrupa, medtem ko drugi te možnosti niso imeli. Zato so nadalje opazovali raven imunskih celic pri optimistično orientiranih moških kot tudi pri pesimističnih.

V resnici je bil pri moških optimizem pod velikim vplivom dejstva, ali so imeli nadzor nad situacijo. Če ima moški nadzor in je ob tem tudi optimistično naravnan, je število imunskih celic večje, kar pomeni, da je bolj odporen na viruse kot pesimistični moški. Če pa moški nima občutka nadzora, se pri obeh oblikah mišljenja raven celic zmanjša; pri optimističnih moških še bolj kot pri pesimističnih.

Pri moških je tako dejavnik nadzora zelo pomemben dejavnik za ohranjanje njegove dobre odpornosti.

 

 

Vpliv depresije na imunski sistem

Depresija je lahko drugi izraz za pesimizem. Prisotni so žalost, brezup in slaba fizična aktivnost v življenju. Prav umska in telesna nedejavnost povzročata slabšo tvorbo imunskih celic pri depresivnih ženskah (Miller et al., 1999).

Kaj nam je storiti?

Optimistični ljudje se kljub težkim okoliščinam vključujejo v dejavnosti in z njimi nadaljujejo, čeprav dolgoročna izpostavljenost stresorjem lahko spodjeda njihov imunski sistem.

Pesimistični ljudje dejavnost opustijo ali obupajo, tako posledično niso podvrženi stresorju. »Obupati« je eden od psiholoških obrambnih mehanizmov. Toda, ali je takšen mehanizem prava rešitev?

V teh korona časih so nam stresorji nenehno postreženi na pladnju – čez celo leto v manjši ali večji meri prek družbenih medijev, televizije in radijev. Stresorji so ukrepi, ki jih nalagata vlada in stroka, grožnje po izgubi delovnega mesta ali posla, slabe družinske razmere in odnosi, razkol družbe, kršenje osnovnih človekovih pravic.

 

 

Optimizem ima pozitiven učinek na imunost, ko stresorje zaznavamo kot enostavne in rešljive. Ko ima optimistična oseba stresorje za težavne in nerešljive, jim lahko hitreje podleže kot pesimistična oseba, tako namreč še navaja raziskava.

Rešitev je zelo enostavna! Optimistična oseba mora ostati optimistična, saj pesimizem le začasno reši težavo. Edina stvar, kjer lahko posnema pesimistično osebo pri njenem ravnanju, je, da opusti tiste stresorje, ki ji povzročajo največ stresa.. Postopno reševanje težav pri optimistih posledično blagodejno aktivira hormonsko-nevralno os hipotalamus-hipofiza-nadledvičnica.

Za konec pa imamo za vas še eno optimistično novico. V naših centrih BIORESONA smo do zdaj lahko pomagali že številnim pacientom s pomočjo bioresonance BICOM, saj ta pomaga uravnavati hipotalamusni-hipofizni-nadledvični stresni sistem, da se telo čim bolj optimalno sooča z okoljskimi stresorji. Ta hormonsko-nevralni sistem obravnavamo s pomočjo programov, ki smo jih pripravili na podlagi naših 25-letnih izkušenj.

Vabljeni, da nas pokličete za termin.

Antonina Rome, dr. med.