Sindrom razdražljivega črevesja (IBS)

16.10.2020

Sindrom razdražljivega črevesja (ang. Irritable Bowel Syndrome ali IBS) je zelo pogosta funkcionalna motnja prebavil, ki nastane zaradi motnje v gibanju črevesja. Zaradi motnje gibanja črevesja ter izmenične driske in zaprtja prihaja do bolečin v predelu trebuha. Te bolečine so posledica napenjanja (raztezanja) črevesne stene, ishemije ali poškodbe črevesne sluznice.

Sindrom razdražljivega črevesja je zelo pogosta bolezen sodobnega časa. Zanjo največ zbolevajo mlajši posamezniki, ki so pod stalnim stresom iz različnih razlogov: poslovneži, ljudje, ki trpijo za tesnobo, depresijo in podobno. Pri ženskah je bolezen trikrat pogostejša kot pri moških, razlog za to leži v preobremenjenosti sodobne ženske in možnem hormonskem neravnovesju. Bolezen se pogosto pojavi pred ali med menstrualno krvavitvijo.

 

 

Zakaj pride do sindroma razdražljivega črevesja?

Vzroki za nastanek sindroma razdražljivega črevesja so žal tudi v strokovni medicinski literaturi vse do danes ostali nepojasnjeni. Klasične medicinske preiskave, kot so kolonoskopija, rektoskopija, gastroskopija in laboratorijski testi, lahko kljub prisotnosti sindroma razdražljivega črevesja ne zaznajo nobenih sprememb in bolezen ostane nediagnosticirana.

Na podlagi študij raziskovalci menijo, da gre za kombinacijo vzrokov, kot so:

• okoljski vplivi,
• genetski dejavniki,
• vnetni procesi v črevesju,
• obstoječa intoleranca ali alergije na določeno hrano,
• razrast bakterij v črevesju (ang. Small Intestinal Bacterial Overgrowth ali SIBO),
• napačna komunikacija med možgani in prebavnim traktom (ang. Gut-Brain axis ali GBA).

Delovanje črevesja v povezavi z možgani

Normalno delovanje prebavil je odvisno od pravilnega delovanja povezav med možgani in črevesjem, pomemben del teh povezav pa je črevesni živčni sistem z živčnim prenašalcem serotoninom.

Črevesne stene vsebujejo mišice, ki se krčijo in sproščajo ter tako omogočajo premikanje hrane skozi prebavni trakt. Nepravilnosti serotoninskih signalov lahko povzročijo močnejše in daljše krčenje teh mišic, kar sproži napenjanje, vetrove in drisko.

V nekaterih primerih lahko ta ista nepravilnost privede do nasprotnega pojava, ko prešibke mišične kontrakcije upočasnijo prehod hrane in vodijo v zaprtje. Nepravilnosti v delovanju prebavnega živčnega sistema lahko povzročijo tudi pretiran odziv telesa na normalno dogajanje v prebavnem procesu. Takšna preobčutljivost povzroča nelagodje ob običajnem raztezanju črevesja zaradi plinov ali blata.

Družinska nagnjenost je tudi zelo pomemben dejavnik za nastanek IBS, ker imajo ljudje, ki imajo v družini osebo s sindromom razdražljivega črevesja, tudi sami večje tveganje za nastanek te bolezni.

Tudi duševne motnje (anksioznost, depresija, osebnostne motnje in podobno) povečajo tveganje za nastanek IBS, ker imajo te osebe že v osnovi neravnovesje nevrotransmiterjev v možganih, ki posledično vpliva na ravnovesje transmiterjev v prebavnem traktu.

 

 

Kdaj je sum na sindrom razdražljivega črevesja lahko utemeljen?

Na sindrom razdražljivega črevesja lahko pomislite, če pogosto trpite za bolečinami v trebuhu, zaradi napihnjenosti in vetrov, ki se po odvajanju blata zmanjšajo ali popolnoma izginejo.

Osebe, ki imajo IBS, trpijo za pogosto drisko (odvajanje mehkega blata večkrat na dan, vsaj trikrat tedensko) ali za zaprtjem (odvajanje blata manj kot trikrat na teden), lahko se tudi izmenjujejo obdobja driske in zaprtja, v blatu pa se pogosto opazi sluz.

Težave se pojavljajo vsaj trikrat v mesecu v zadnjih šestih mesecih. Neredko se dogaja, da ta sindrom spremljajo tudi duševne težave, kot sta anksioznost ali depresija, medtem ko so drugi spremljevalni sindromi težave z zgago, utrujenost, bolečine v mišicah ali hrbtu in glavoboli.

Zapleti, ki jih povzroča sindrom razdražljivega črevesja

Pogosto zaprtje lahko privede do nastanka hemoroidov in divertiklov. Pri bolnikih, pri katerih so težave povezane s prehranskimi intolerancami in dolgotrajno odsotnostjo določene hrane v dieti, lahko privede do pomanjkanja hranil. Vsekakor pa je dobro vedeti, da raziskave niso ugotovile korelacije med sindromom in nastankom raka na debelem črevesju ali drugih vnetnih črevesnih bolezni.

Možnosti zdravljenja

Glede na to, da še vedno ni jasno, kaj povzroča sindrom razdražljivega črevesja, zanj še nimamo na voljo določenega zdravila. Zdravljenje je trenutno še usmerjeno na lajšanje simptomov. V večini primerov simptome nadzorujemo s spremembami v prehrani, našem načinu življenja, nadzoru količine stresa in podobno.

V centru Bioresona vam s pomočjo aparata BICOM in elektroakupunkture lahko diagnosticiramo, na katere alergene iz hrane ste preobčutljivi, ter vam svetujemo, da jih v času trajanja terapije ne vnašate v telo.

Vedno vam lahko pripravimo individualiziran tedenski jedilnik. Priporočljivo je, da tudi sami vodite prehranski dnevnik ter sproti ugotavljate, kdaj in po kateri hrani ali dogodkih se pojavijo težave. Kot vedno vam po vsaki bioresonančni terapiji svetujemo, da pijete veliko vode, ker ta blagodejno vpliva na prebavo.

Pogosto odsvetujemo uživanje določenih živil, kot so fižol, grah, čičerika, leča, surovo sadje in gazirane pijače, ki povzročajo napihnjenost in vetrove. Svetujemo, da hrano uživate počasi in jo dobro prežvečite. Po potrebi se s stranko dogovorimo tudi za zdravljenje s probiotiki, ki lahko ublažijo simptome.

Ker vemo, da je trenutno sindrom razdražljivega črevesja kategorizirana kot kronična oz. neozdravljiva bolezen, kjer simptomi izginejo in se zaradi različnih dejavnikov lahko spet pojavijo, smo v centru Bioresona ves čas zdravljenja tu za vas.

Aleksandra Barbarić Kovačić, dr. med.