05.10.2020
Pravijo, da je ustno izročilo o uspešnosti komplementarne metode najučinkovitejša promocija. Če to drži za promocijo, kaj pa pravi znanost o njeni učinkovitosti? Kakšni so resnični podatki o uporabi in uspešnosti komplementarnih metod med zdravniki in prebivalstvom?
Glede na velik interes uporabnikov za zdravljenje s komplementarno medicino (v nadaljevanju tudi KAM) in visoke ocene zadovoljstva s tovrstnimi storitvami pri uporabnikih je pričakovati, da bodo te metode še naprej, vsaj v takem obsegu kot do zdaj, prisotne v Sloveniji tudi v prihodnje.
V številnih virih sem zasledila zelo podobne statistične podatke o uspešnosti komplementarnih metod. Med letoma 2010 in 2012 je potekal vseevropski projekt CAMbrella, ki je na več stotih straneh izdal publikacijo o terminologiji, uspešnosti in uporabi komplementarnih metod v Evropi.
Če se osredotočimo na nam po vzoru najbližjo državo Nemčijo, tam komplementarne metode uporablja kar 62 do 70 odstotkov populacije. Tovrstne metode po slovenskih statistikah koristi 68 odstotkov prebivalstva.
63 odstotkov nemških zdravnikov komplementarne metode ponuja kot storitev v svoji klasični praksi. Slovenskega podatka, koliko zdravnikov uporablja komplementarne metode, za zdaj nimamo.
Zanimivi pa so podatki, ki jih je leta 2014 v anketi med članstvom zbrala Zdravniška zbornica Slovenije in so bili predstavljeni na skupščini zdravniške zbornice. Na anketo o vprašanjih integrativne medicine je odgovorilo 899 članov zdravnikov (od 9806), od katerih se jih je 274 (30,5 %) že izobraževalo o kateri izmed metod tradicionalne, komplementarne in alternativne medicine, 77,3 % pa bi se takšnih izobraževanj udeležilo, če bi jih izvajali zdravniki. Velik je bil tudi interes za podiplomski študij, če bi bil organiziran za področje posamezne specializacije (45,8 % anketiranih).
Leta 1995 so v Nemčiji začeli statistično opazovati KAM. Zatem sta sledili še dve analizi, vedno s poudarkom na tem, kako razširjene so komplementarne metode med prebivalstvom, kar smo izvedli tudi v Sloveniji leta 2014 na širši populaciji. Anketo uporabe KAM pa so naredili tudi med onkološkimi bolniki. Rezultati so enaki, okoli 60 odstotkov ljudi poseže po teh metodah.
Leta 2014 so v 9 nemških regijah izvedli analizo med 2396 zdravniki. V njej so se osredotočili na strukturo, ponudbo in razloge za uporabo KAM v zdravniški praksi; 63 % vprašanih zdravnikov uporablja KAM v svoji ordinaciji, največ v sledečem vrstnem redu:
Najpogosteje uporabljajo KAM v svoji praksi:
Kaj pove statistika te iste raziskave o razlogih in motivih za uporabo in ponudbo svojim bolnikom? Kot »zelo ustreza« so označili naslednje motive in razloge:
Iz tega je razvidno, da je KAM močno navzoč v nemški zdravniški praksi. Razlog za izbiro je bolj terapevtska svoboda odločanja, in ne dobičkonosni trend ali vzgib zdravnika.
Tudi slovenske medicinske sestre in zdravstveni delavci so zelo naklonjeni komplementarni dopolnilni medicini.
Po slovenski analizi Slovenci najpogosteje posežemo po bioenergiji, bioresonanca je na drugem mestu ter na tretjem akupunktura. Ker so to podatki iz leta 2014, sem prepričana, da se je razmerje danes spremenilo tudi v korist osteopatije.
V kar 84,5 odstotka so komplementarne metode delno ali v celoti odpravile težave. V večini primerov je bilo potrebnih 3 do 10 terapij.
Čeprav očitajo komplementarnim metodam pomanjkanje znanstvenih raziskav, pa te očitke precej ostro obsojam in na tem mestu izpostavljam, da so študije o učinkovitosti bioresonance pokazale od 70- do celo 90-odstotno uspešnost, in to na podlagi standardnih znanstvenih meril.
V več različnih študijah o bioresonanci so raziskovali bolezenska stanja, kot so astma, kožne alergije, druge otroške alergijske težave, s stopnjo dokazljivosti od 1 (najvišja stopnja znanstvene dokazljivosti) do 5 (opazovalne raziskave) od vsega skupaj 8 stopenj veljavnosti znanstvene raziskave.
Oceno znanstvene dokazljivosti omenjenih indikacij, zdravljenih z bioresonanco BICOM, ki jo uporabljamo tudi v centrih BIORESONA, si naši zahtevnejši bralci lahko podrobneje preberejo na spodaj pripetih dokumentih (Peer Review 1 in Peer Review 2).
Vsem zelo dobro znan Prešernov rek Le čevlje sodi naj kopitar! nima časovne omejitve. Skozi zgodovino se bije boj med konservativci in liberalci, tradicionalno usmerjenimi in drugače mislečimi, naj bo to v politiki, književnosti, umetnosti ali medicini. Biti odprt in združevati znanja, jih dopolnjevati in se razvijati, se je vedno izkazalo za pametno potezo.
Zavedati se moramo torej, da nekonvencionalne medicinske metode obstajajo, da so neizogiben del zdravstva in da jih represivni ukrepi zanesljivo ne morejo zatreti. Zato je namesto tega, da sistem zdravstva komplementarno medicino marginalizira, bolje, da jo vključi in nadzira in tako vpliva na njen razvoj v smeri enovitosti globalne medicine.
S to mislijo, ki jo je za zdravniško publikacijo ISIS zapisal spoštovani prof. dr. Primož Rožman, dr. med., zaključujem ta prispevek in se pridružujem njegovi misli o enovitosti in sodelovanju različnih medicin.
Antonina Rome, dr. med.
Kontaktirajte nas preko spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili.
Vaše osebne podatke potrebujemo za namen posredovanja ponudbe in za lažjo komunikacijo z vami.
Polja označena z * so obvezna!
Prijavite se na naše e-novice ter bodite obveščeni o aktualnem dogajanju, akcijah, ugodnostih...
O aktualnih novicah vas bomo obveščali za vaš e-poštni naslov enkrat mesečno.
Center Komplementarne medicine, Antonina Rome in partnerji, d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.