Prehranske intolerance: Kdaj so določena živila naš sovražnik?

04.09.2020

V današnjem času pogosto slišimo, da imajo posamezniki po zaužitju določenih živil prebavne težave, kot so driska, napihnjenost, slabost, srbečica v ustih in podobno. Če omenjenih živil ne uživamo , težave izzvenijo. Temu pojavu nato nadenemo izraze, kot so intoleranca, alergija na hrano ali celo senzitivnost, po slovensko pa kar preobčutljivost. Ali se našteti izrazi med seboj razlikujejo?

Dobro je vedeti, da obstaja razlika med intoleranco in alergijo na hrano!

Razlika med intoleranco in alergijo na hrano

Pri obeh motnjah gre za ponavljajoč nezaželen odgovor na hrano.

Klasična alergija na hrano je negativen odziv na določeno hrano, ki nastane zaradi hitrega odziva imunskega sistema na protein v določeni hrani. Organizem omenjeno beljakovino v hrani prepozna kot vsiljivca, v reakcijo pa so vpletena tudi protitelesa IgE.

Znaki so očitni in takojšnji: kašelj, zatekanje, srbečica, dušenje in podobno. V skrajnem primeru pa lahko pride do anafilaktične reakcije, ko je potrebna takojšnja medicinska pomoč . Klasična alergija na hrano je prisotna le pri majhnem odstotku prebivalstva. Diagnosticiramo jo s kožnimi vbodnimi ali laboratorijskimi krvnimi testi.

 

V populaciji je pogosteje prisotna intoleranca na hrano ali nealergijska preobčutljivost. Označuje kakršnokoli nezaželeno reakcijo na določeno hrano, ki se ne pokaže na testiranju za klasične alergije ( protitelesa IgE).

Tudi pri intolerancah gre za odziv imunskega sistema, vendar je pri tem drugačen mehanizem kot pri tipični alergiji na hrano (vpletena so druga protitelesa). Simptomi prehranske intolerance so po navadi zakasnjeni (lahko se pojavijo po 48 urah po zaužitju hrane) in neizraziti, zato se jih ljudje pogosto ne zavedajo. Do reakcije na določeno hrano, ki jo občutljiv posameznik zelo pogosto uživa, pride namreč tako pogosto, da je negativen učinek na telo stalno prisoten. Oseba se teh učinkov pogosto ne zaveda ali jih ne povezuje s hrano.

Intoleranca se lahko pojavi neopazno in počasi napreduje, lahko pa jo sproži stres ali hujša okužba prebavnega trakta. Če se ljudje s prehranskimi intolerancami problematični hrani ne izogibajo, se lahko pri njih pojavijo nove intolerance. V nasprotju s klasično alergijo, ki traja celo življenje, lahko intolerance na hrano po določenem času (včasih več mesecev) popolnega izogibanja problematičnim živilom izginejo. Lahko se ponovno pojavijo, ko problematično živilo postane del vsakodnevne prehrane oziroma se ga uživa v obilju.

Kaj povečuje tveganje za prehransko intoleranco?

Na razvoj občutljivosti vplivajo okolje, genetika, družinske bolezni, starost in določene bolezni prebavnega trakta. Tako sta, na primer, nezmožnost prebavljanja mlečnega sladkorja ali intoleranca na laktozo pogostejši pri Azijcih, Afroameričanih in Latinoameričanih. Azijci prav tako slabo prenašajo alkohol.

Intoleranca na hrano se lahko razvije sama od sebe, zelo pogosto pa njen nastanek spodbudijo druge bolezni tankega črevesa, kot so Chronova bolezen, celiakija, akutni ali kronični gastroenteritis, SIBO (prerast bakterij v tankem črevesju) in druge avtoimune bolezni.

Pri omenjenih boleznih pride do vnetja tankega črevesa, zaradi česar se posledično zmanjšuje količina prebavnih encimov v črevesnih resicah. Encimi so odgovorni za prebavo hrane in absorpcijo različnih prehranskih sestavin. Če so resice zaradi vnetja poškodovane, proizvajajo manj encimov in ne morejo dobro opravljati svoje naloge. Zato tista živila, ki vam ne ustrezajo, ne prebavljate najboljše in ste dovzetni za razvoj prehranske intolerance.

 

Najpogostejši simptomi prehranskih intoleranc so:

• prebavne motnje, kot so driska, napenjanje, sindrom razdražljivega črevesja, razjede. Ljudje s prehranskimi intolerancami so lahko zaradi slabe absorpcije hranilnih snovi pogosto bolni, imajo suho kožo, probleme z nohti in lasmi ter se hitro utrudijo. Lahko so pretirano suhi ali anemični, zaradi pomanjkanja kalcija se lahko pri njih razvije osteoporoza;
• respiratorne težave, ki se kažejo kot pogosta vnetja ušesa, kronična vnetja sinusa, zamašen nos, izcedek iz nosu, astma;
• kožni izpuščaji, prhljaj, vnetja in razjede v ustih;
• psihični znaki, kot so utrujenost, hiperaktivnost in nezmožnost koncentracije (angl. brain fog), depresija, razdražljivost, tesnobnost in podobno;
• glavobol, bolečine v sklepih in mišicah.

Kako vam bioresonanca lahko pomaga?

Bioresonančna terapija BICOM je najbolj znana po uspešnosti odpravljanja alergij oziroma preobčutljivosti na določena živila. Cilj našega zdravljenja je, da odpravimo moteno reakcijo imunskega sistema na alergene, ki so prisotni v določeni hrani, in vzpostavimo zdravo imunsko stanje.

Za uspešno zdravljenje alergij in intoleranc na hrano je zelo pomembno pravilno delovanje limfnega sistema in črevesja. Preden začnemo s terapijo alergij, izvedemo bioresonančno testiranje, da ugotovimo, katere obremenitve oz. živila so za telo škodljiva. Elektromagnetna nihanja alergena nato s pomočjo bioresonančne aparature invertiramo in prek elektrod dovajamo v telo pacienta. S tem organizem energijsko informiramo, tako da se po končani terapiji ob ponovnem stiku z alergenom ne bo več tako burno odzvalo.

Večinoma posamezen alergen odpravimo z eno do dvema terapijama. V obdobju terapije alergije se mora pacient izogibati alergenu z ustrezno dieto. Po končanem ciklusu terapij pacient lahko občasno uživa alergeno hrano, a se mora zavedati, da alergena ne sme uživati vsak dan, ker se njegovo stanje lahko znova poslabša.

Najpogostejša prehranska alergena v našem okolju sta živalsko mleko in pšenica, zato svetujemo, da je teh hranil čim manj.

Naše izkušnje

Dodajamo tudi izkušnjo pacientke, ki je s pomočjo bioresonance dosegla boljše počutje ter odpravo težav s prebavo in razdraženostjo črevesja:

»Preden sem začela z bioresonančno terapijo, sem bila eno leto napihnjena z izmeničnimi driskami in zaprtjem. Zdravniki so mi diagnosticirali sindrom razdražljivega črevesja in svetovali uživanje probiotika. Od prijateljice sem slišala za bioresonanco in se odločila, da poskusim s terapijami. Postopoma smo reševali kandido, alergije in seveda stres, ki je bil povzročitelj za moje težave. Ves ta čas sem bila na dieti brez mleka in glutena. Trenutno se odlično počutim, napihnjenosti skoraj ni več, prebava se je ustalila,... Na bioresonančno terapijo še vedno občasno pridem, da z njo vzdržujemo pridobljeno stanje.«

Pripravila: Aleksandra Barbarić Kovačić, dr. med