Klopi

15.05.2020

Pomladni topli sončni žarki nas vabijo v naravo, kjer pa se potikajo klopi, ki se nam približajo zaradi vonja, ki ga oddajamo. Klopi se najbolj pogosto nahajajo v gozdni podrasti, travi in grmovju. Najdemo jih v področju do 600 m nadmorske višine, nad to višino pa se njihovo število zmanjša. Ker imajo izredno dobro razvita čutila, zaznajo naš vonj, vlago, gibanje in toploto. Klop ugrizne človeka tako, da na primernem mestu na koži porine svoj rilec v kožo. Njegova slina omrtviči kožo, zato vboda sploh ne čutimo. V primeru, da je klop okužen, med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelje bolezni, med katerimi so najpogostejše lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Slovenija sodi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa med najbolj ogrožena območja v Evropi. Seveda pri tem moramo omeniti, da vsak klop ni okužen, prav tako zboli le del okuženih ljudi, pred klopi pa se je vseeno še kako priporočljivo zaščititi.

 

 

Lymska borelioza

Povzročitelj borelioze je spiralasta bakterija Borrelia Burgdorferi, ki jo prenašajo ščitasti klopi ali drugi zajedavci. Dokazano je, da jo lahko prenašajo tudi komarji, obadi, bolhe, pršice. Okužena naj bi bila kar polovica klopov,, torej je možnost okužbe človeka zelo velika. Bolezen običajno poteka v treh fazah.

V prvi fazi (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredici bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama, ali pa jih je več na različnih delih telesa. Kožne spremembe niso vedno prisotne.

V drugi in tretji fazi bolezni se (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi)pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, oči in srca.

Boreliozo zaenkrat zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnje prepoznavanje bolezni, ker je zdravljenje v zgodnji fazi bolezni zelo uspešno.

Klopni meningoencefalitis (KME)

To je virusna bolezen možganov in možganske ovojnice. Obolevnost za KME je v različnih evropskih državah različna, žal Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo s KME v Evropi. Po inkubaciji, ki traja 7 do 14 dni, se pojavi prva faza bolezni, ki traja 2-4 dni. Simptomi, ki v njej prevladujejo, so močan glavobol, utrujenost, bolečine po celem telesu in vročina. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja od par dni do tri tedne.

Nato pride do druge faze, ki se kaže z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kot so visoka vročina s hudim glavobolom, slabost z bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je tudi pri mlajši populaciji opisano več primerov resnega poteka bolezni. Pri odraslih, starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki vodi v paralizo in večkrat pušča trajne posledice kot so slabši spomin, motnje ravnotežja, govora, glavobol, slabši sluh in pareze živčevja.

Zdravljenje poteka v bolnišnici v obliki podporne terapije.

KME najučinkoviteje preprečimo s cepljenjem. Če ste bolnik z avtoimunimi obolenji bodite pri tem pazljivi, ker cepiva vplivajo na imunski sistem in tako lahko povzročijo nov zagon avtoimune bolezni.

Kako se zaščiti proti klopom:

● Kadar gremo na sprehod v naravo izbiramo poti in se izogibamo hoje po podrasti.
● Vedno se na izlete in sprehode po naravi primerno oblečemo, kar pomeni da imamo čim več kože pokrite (dolge hlače, majice z dolgimi rokavi). Hlače zataknemo v čevlje.
● Boljše je, če so oblačila gladka, da se klopi ne morejo oprijeti, ter svetle barve, da bi klopa čim prej opazili.
● Pred aktivnostmi v naravi sebe in otroke obvezno namažemo z ustreznimi repelenti (odganjalci klopov). Te lahko najdemo v lekarnah ali drogerijah ali jih izdelamo sami s pomočjo eteričnih olj citrusov, melise, sivke, ki odganjajo klope.
● Ob prihodu domov oblačila obesimo ven na močno sonce, ki bo klope hitro pregnalo ali jih operemo.
● Mi pa se oprhamo in natančno pregledamo vse kotičke kože. Posebej moramo biti pozorni na kožne gube, dimlje, uhlje, pazduhe, ker se klopi tu najraje skrivajo Ob tem si medsebojno pomagamo, predvsem otroci potrebujejo skrben pregled.
● Proti klopom se zaščitimo tudi s cepljenjem, a cepivo je na voljo le proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za vse, ki imajo takšno delo, da so izpostavljeni okužbam. Cepivo nas ne ščiti proti boreliozi, ki je bolj pogosta bolezen kot klopni meningoencefalitis!
● Če najdete klopa na svojem telesu, ga takoj previdno in v celoti odstranite. Takojšnja ali čimprejšnja odstranitev klopa bistveno zmanjša možnost okužbe.

Zdravljenje borelioze z bioresonanco

Kot smo omenili, je zdravljenje borelioze z antibiotiki učinkovito v začetni fazi. Spregledani eritem in zastarane oblike borelioze privedejo telo v kronično stanje, kjer antibiotične terapije niso več ključne.

V tem obdobju je mesto izbora terapij tudi lahko BICOM bioresonanca. S frekvenčnimi stimulacijami same bakterije Burgdorferi se sproža v telesu željene reakcije, kot so "treniranje" in priprava imunskega sistema, da se sam odzove na že prikrito bakterijo. Znano je, da se le-te v pozni fazi lahko skrijejo znotraj celic. Tako jih imunski sistem težje prepozna.

Zdravnice v našem centru poznajo vse ključne korake v bioresonanci, ki pomagajo sprva pripraviti telo na same terapije proti boreliozi. Ter nato s pomočjo bioresonančnih terapij pomagajo telesu, da se kronične težave odpravijo ali zamejijo.

Pri hudih kroničnih ali nevroloških oblikah pa so potrebne redne obdobne terapije.

Kaj pravijo naši pacienti?

"Sem pevec. Borelioza je prizadela ravno obrazne živce, da nisem uspel niti odpirati čeljusti, tudi kožo sem imel omrtvičeno. S pomočjo bioresonance mi je uspelo povrniti stanje do te mere, da lahko ponovno pojem."
J.B., Kamnik

"Kot podjetnik imam zelo stresno naravo dela in moja utrujenost ni bila nič nenavadnega, ko pa so se začeli hudi glavoboli, pa sem poiskal pomoč pri dr. Rome. Hvaležen sem, ker se mi je povrnila energija kot tudi glavoboli so se umirili."
A.K., Škofja Loka

 

Za vas pripravila Aleksandra Barbarić Kovačić, dr.med.