Ni vsega kriva kandida

27.10.2022

V zadnjih letih smo se v bioresonančnih centrih BIORESONA zelo posvetili komplementarni diagnostiki in obravnavi črevesnih težav. Spoznali smo, da kandida ni vedno in nujno krivec za vse težave. Najpogostejše spremembe črevesne flore vključujejo tudi povečanje ali celo zmanjšanje števila normalno prisotnih bakterij, kot so na primer Escherichia coli, Enterobacter, Citrobacter in druge. Spremembe v črevesju spremljajo tudi zmanjšanje mlečnokislinske flore in morda povečanje števila glivic ali klostridijev. Stabilnost mikrobiološkega okolja je torej zelo pomembna za prebavo in nadaljnje bioresonančne obravnave.

Nastajanje strupenih presnovkov kvarno vpliva na sluznico in sčasoma privede do poškodb črevesne sluznice. Spremembe v blatni flori niso specifične za določene vzroke ali bolezni, vendar je na podlagi njihovega obsega mogoče sklepati o resnosti osnovnih motenj.

Z BICOM bioresonančno terapijo imamo v centrih BIORESONA odlično metodo zdravljenja brez kvarnih in škodljivih stranskih učinkov.

Črevesni mikrobiom

Črevesni mikrobiom sestavlja približno 1.000 različnih vrst bakterij. Le-te lahko razdelimo na kar 400 vrst in podvrst. V vsakem človeku pa živi vsaj 160 vrst, ki so neposredno ali posredno vključene v fiziološke procese, kot so presnova, odpornost in zaščita pred drugimi patogeni.

Črevesne bakterije so bistvenega pomena za:

• prebavo,
• sintezo vitaminov in aminokislin ter
• krepitev imunskega sistema.

Vsak človek ima individualno sestavo črevesnih bakterij, ki se oblikuje v otroštvu in se pozneje razvija glede na prehrano in življenjski slog.

Raznolikost črevesnega mikrobioma

Raznolikost mikrobioma predstavlja hkrati tudi stabilnost bakterijskega sobivanja v črevesju in odpornost proti kolonizaciji z glivicami ali bakterijami, ki proizvajajo nevarne toksine. Zanimivo je, da v vseh doslej pregledanih vzorcih niti dva mikrobioma nista bila identična.

Na raznolikost mikrobioma vpliva rojstvo (vaginalna flora, kolostrum, carski rez..), materino mleko ali nadomestno mleko, splošne prehranske navade, uporaba antibiotikov in drugih toksinov ali poživil (alkohol, zdravila), stres ter mnogi drugi dejavniki.

Pri slabi raznolikosti črevesne flore je zmanjšana sinteza vitaminov in zaščitnih maščob, kar vodi v napačno kolonizacijo s patogeni ali glivicami. Takšno črevesje je bolj dovzetno za bolezni, kot je sindrom razdražljivega črevesja, preobčutljivost na hrano, kronične vnetne črevesne bolezni in okužbe, motena je tudi nevrološka funkcija črevesja in pojavijo se različni vedenjski vzorci (depresije, anksioznosti..).

Presnovni in alergijski procesi v črevesju

V črevesju potekajo različna presnovna delovanja, ki so lahko odvisna od prevladujoče kolonizacije mikroorganizmov ali pa zaradi splošne alergijske reakcije.

Delimo jih na:
    a) Vrenje
    b) Gnitje
    c) Klasične alergijske reakcije in intolerance

Vrenje - proces, ki ga v našem črevesju izkorišča kandida

Pri vrenju gre za presnovni proces, kjer se s pomočjo encimov in ob odsotnosti kisika razgrajuje sladkorji in nastaja energija. Ob tem nastaja tudi mlečna kislina, ki se dalje fermentira s pomočjo mlečnokislinskih mikroorganizmov ali nam vsem dobro poznanih probiotičnih bakterij. V našem prebavnem traktu so za proces fermentacije ali vrenja predvsem zaslužne kvasovke, kot je kandida, in mlečnokislinske bakterije.

Težava nastane ob prekomerni razrasti kandide in prenizki stopnji mlečnokislinskih zaščitnih bakterij v črevesju. S tem je proces vrenja sladkorjev in alkoholov povečan, medtem ko ni zadostne zaščitne naloge probiotičnih bakterij. pH posledično poraste in razvijati se lahko začnejo druge škodljive bakterije.

Gnitje - težava, ki ji posvetimo premalo pozornosti

Gnitje v črevesju nastane zaradi pretežno beljakovinske in mastne hrane in se nanaša na razgradnjo beljakovin s pomočjo črevesnega mikrobioma, ki je za to zaslužen.

Nepopolna prebava poveča mikrobno razgradnjo beljakovin v debelem črevesju (gnitje), pri čemer nastajajo strupeni presnovki (amoniak, sulfidi, biogeni amini/histamin), ki lahko povzročijo vnetje.

Po zaužitju beljakovine prične razgrajevati želodčni pepsin v želodcu, nato se razgradnja nadaljuje s pomočjo proteaz trebušne slinavke, nazadnje pa jih razgradijo proteini tankega črevesa, kjer se absorbirajo preko enterocitov tankega črevesa v krvni obtok kot posamezne amino kisline.

Vendar se beljakovine ne prebavljajo vedno na ta način. Visoka vsebnost beljakovin v prehrani povzroči, da več beljakovin uide mimo tankega črevesja v debelo črevo. Tudi nekatere beljakovine niso lahko prebavljive (bodisi zaradi njihovega izvora ali zaradi pogojev predelave) in lahko preživijo nedotaknjene ali delno nepoškodovane do debelega črevesa. Prav tako imajo nekateri ljudje nizko sposobnost prebave beljakovin, kar tudi poveča preživetje nepoškodovanih ali delno nepoškodovanih beljakovin v debelem črevesu.

Beljakovine, ki dosežejo debelo črevo, ne služijo več kot neposredna zaloga aminokislin, saj debelo črevo ne izloča prebavnih encimov, ki bi jih razgradile, in le malo prispevajo k skupni absorpciji gradnikov za naše telo.

Zato vse beljakovine, ki prispejo v debelo črevo predstavljajo nepopolno izrabo beljakovin. Še več, povečanje količin beljakovin v debelem črevesu je povezano s povečanjem števila gnilobnih bakterij in presnovkov in zmanjšanjem števila bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate.

Fermentacija ali razgradnja vlaknin je v debelem črevesu koristna, saj nastajajo zaščitne snovi. Medtem ko je mikrobno gnitje beljakovin škodljivo, saj škodljivi presnovki kot sta amoniak in biogenimi amini (histamin) zmanjšajo obstojnost epitelijskih celic debelega črevesa, povečajo prepustnost črevesnih celic, povzročajo poškodbe dednega materiala.

Količina gnitja v debelem črevesu je odvisna tudi od količine vlaknin v prehrani.

Dopolnjevanje prehrane z vlakninami le zmanjša navidezno gnitje v črevesju. Boljša je odločitev za nizko-beljakovinsko dieto.

V BIORESONA centrih se posvečamo prehranskemu svetovanju, kjer sprva s posebej razvitimi testnimi protokoli ugotovimo presnovne procese v črevesju. Na eni strani pacientu testiramo povečano kolonizacijo s kandido, kjer iz prehrane umaknemo enostavne ogljikove hidrate. Vsekakor pa, sedaj vidimo, da ne smemo umakniti vlaknin in povečati živalskega beljakovinskega vnosa, sicer lahko pospešimo ravno obratni proces v črevesju.
Po drugi strani pa moramo tudi izključiti ali potrditi gnilobne procese zaradi slabega prenašanja beljakovin, ki jih v velikih primerih odkrijemo pri naših pacientih.

Klasične alergijske reakcije in intolerance

V črevesju potekajo tudi klasični alergijski odzivi, ki jih sprožijo posamezni alergeni in posledično povišajo IgE protitelesa. Na tem mestu bi jih
samo omenila za namen razlikovanja različnih procesov, ki se lahko dogajajo v telesu in jih je s pomočjo BICOM bioresonance potrebno razlikovati.
Alergija na pšenico z visokimi IgE protitelesi je preobčutljivostna reakcija tipa I. Medtem pa imamo tudi neceliakijsko senzitivnost na pšenico (NCWS), kjer odločilno vlogo ponovno igrajo črevesne bakterije (predvsem velik porast rodov Escherichia, Klebsiella in Pseudomonas) in ob tem ne najdemo porasta IgE protiteles.

ZAKLJUČEK

Pri pregledu diet prihajamo do zaključka, da ni idealne diete. Prehranjevanje je življenski slog, ki se spreminja skozi življenje in sledi prebavnim in presnovnim procesom v našem telesu. V BIORESONA centrih individualno določimo trenutna dogajanja in prilagodimo dieto. Le-te se skozi čas lahko spremenijo.
Za več informacij nas lahko vedno povprašate preko spletnega obrazca.

Antonina Rome, dr.med.