KORONAVIRUS, VIRUSNA OBOLENJA IN SPLOŠNO O VIRUSIH

30.10.2020

Virus je parazit zgolj iz vidika, da za svoje razmnoževanje potrebuje živo celico, ni pa parazit v ožjem medicinskem pomenu.

Virus je kot robotek, ki se pritrdi na človeško celico in vanjo spusti svoj genski material. Le-ta prevzame nadzor nad celico, najde svoje mesto v dednem materialu žive celice, ki začne proizvajati nove mlade viruse. Ob tem lahko nastopijo hudi klinični simptomi ali pa oseba ostane brez kliničnih znakov, še vedno pa trosi naokoli viruse. Zato zdravstveno osebje opozarja, da ostajamo doma v času epidemskih ukrepov, saj smo lahko kužni brez znakov bolezni. 

Virusi imajo zapleten genski sistem in visoko stopnjo najrazličnejših vrst mutacij, ki skupaj z naravno selekcijo povzročajo neprestano nastajanje virusov z novimi lastnostmi. Predvsem so problematični virusi z ovojnico, na kateri so pripete virusne lastne beljakovine, ki dajejo virusom njihove posebne lastnosti.

Slika: Shematski prikaz virusa z ovojnico, kamor spada tudi koronavirus

Mnoge mutacije ne preživijo, se pa pojavijo mutacije, ki povzročijo epidemije in pandemije. Skozi zadnje stoletje poznamo predvsem mutirane viruse Influence A (gripe). Da pa je Španska gripa iz l. 1918 povzročila hudo pandemijo z 20 milijoni mrtvih gre bolj pripisati vojnim razmeram in slabim življenjskim pogojem v tistem času. Izključno mnenje avtorice je, da je narava poskrbela za konec človeškega nesmisla imenovanega 1. svetovna vojna.

Pri boju z virusi sta ključna dva vidika: sposobnosti virusa, da povzroča bolezen, in sposobnost organizma, da se brani.

Raziskovanje virusov in uničevanje le-teh prepuščava medicini, kje pa medicina pozabi postaviti nekaj več poudarkov je na sposobnosti organizma, da se lahko brani in kako pomagati organizmu preventivno, da se lahko brani.

Koronavirus je eden tistih virusov, ki prizadene sluznico dihal in ne prodira skozi sluznico v telo, temveč se lahko širi po površini sluznice in poškoduje večje predele dihal. Koronavirus vsebuje na svoji ovojnici beljakovine, s katerimi se lahko prime na človeško celico in celico tako okuži.

Slika: Vitamin D preprečuje fazo zlitja virusa s človeško celico.

D vitamin zniža število točno določenih receptorjev na površju pljučnih celic, preko katerih virus vstopa v samo celico.

V tem članku govorim izključno o preventivi, čeprav obstajajo dokazi o učinkovitosti vitamina D in vitamina C ob virusni okužbi. Kjer je Prešeren, tam je tudi Kopitar, vedno je tako bilo in vedno bo, želela bi si, da klasična medicina sprejme poglede komplementarne medicine kot sopomoč ali občasno tudi kot preventivo.

Tudi v naši ordinaciji so merjenja vitamina D pri zdravih osebah pokazala, da so vrednosti kritično pod mejo 30. (Teste izvaja Adrialab.) Zdrav posameznik bi moral imeti vrednosti krepko čez 30, nekje okrog 50-60, pa temu ni tako. Zato svetujemo jemanje 2.000 IU vitamina D dnevno. Z zdravniškim nadzorom tudi več. Vsekakor pa ima starejša populacija prenizke vrednosti vitamina D in bi morala biti suplementacija z vitamini del njihove osnovne oskrbe na preventivni in primarni ravni. K vitaminu D dodajte še 10mg cinka, saj podpira njegovo delovanje.

Posebno pozornost naj uživanju vitaminov posvetijo kadilci. Znano je, da kajenje izčrpava vitaminske zaloge v telesu. V našem primeru pa še posebej poudarjam, da kajenje znižuje vsebnost vitamina D v telesu, kar poleg negativnih vplivov kajenja na pljuča še dodatno poveča tveganje za virusno okužbo.

Splošno znani imunski vitamin je vitamin C, ki naj bo tudi vaša stalnica pri imunski odpornosti v zimskih mesecih. Brez težav ga lahko zaužijete 3-krat dnevno po 1.000mg. 

Torej v času virusnih obolenj dnevno zaužijte:

• 2.000 IU vitamina D
• 3x1000 mg vitamina C
• 20 mg cinka

Naroči paket vseh treh izdelkov ali se naroči na posvet v BIORESONA center.

Otroška formula se nekoliko razlikuje. Za izračun koncentracij nam napišite sporočilo.

Zanimive so fizikalne lastnosti virusov. Navadno so virusi odpornejši na nizke temperature, pri temperaturah nad 55 stopinj Celzija pa izgubijo svojo škodljivo naravo in se ne morejo več vezati na celice.  Uporaba suhih vročih savn in infrardečih savn, v kolikor osnovno zdravstveno stanje dopušča, tako preventivno deluje na zaščito pred virusno okužbo, saj je ob nosni sluznici temperatura dovolj dvigne nad kritično mejo, ki je škodljiva za viruse.

Izkazalo se je tudi, da so virusi kot tudi nCoV-19 občutljivi na UV žarke. Gibljite se na soncu. Ko se vrnete domov in ste bili v bolj izpostavljenih mestih, kot je trgovina, oblačila slecite in jih odložite na sonce ali operite na vsaj 60 stopinj Celzija.

Vsaj nekajkrat dnevno dobro prezračite svojo hišo ali stanovanje ter poskrbite, da zrak v prostorih, kjer bivate ali spite, ni zelo suh. (Sluznice vašega telesa so namreč manj odporne na virus, če so suhe). Ne kadite ali vsaj zmanjšajte kajenje, če res ne gre drugače.

Zaužijte zadostne količine čiste tople vode, limonade, zeliščnih čajev ter sveže zelenjave ter začimb (peteršilj, česen, čebula, kurkuma, cimt in ingver). Kolikor je mogoče se izogibajte hranilom, ki obremenjujejo črevesni imunski sistem, to so gluten, živalski produkti, mleko, sladkarije.

Pomembni so pravtako ukrepi za zmanjševanje aktivnosti živčnega sistema in stresa, ki dodatno preko nevro-endokrino-imunske osi sprožajo nepotrebne škodljive reakcije v telesu. Takšni ukrepi so sproščanje in gibanje v naravi. Opazovanje okolja in narave preusmeri vašo pozornost stran od negativnih misli in novic, ki v nas povzročajo tesnobe in strahove. Poskrbite za 7 ali več ur spanja. Stres v času velike pandemije koronavirusa  lahko zmanjšate tudi tako, da prenehamo neprestano spremljati medije in njihove slabe novice. Osredotočimo se na kreativne stvari v našem življenju in ustvarjajmo svojo estetiko in dobre odnose.

Seveda je potrebno slediti državnim ukrepom, da zaustavimo val kužnosti virusa, obenem pa naj dopolnilni ukrepi pripomorejo k jačanju prilagoditvenih mehanizmov našega imunskega sistema.

Vso dogajanje je priložnost naše osebne rasti in postavitev novih vrednot v življenju ter priprava na nov začetek. Zunanja mnenja in strahovi naj ostanejo zunaj in naj nimajo več vpliva na nas. Cveteti in uspevati je pot skozi to krizo.

Želim vam ustvarjalni vsak dan, temeljito pomladno čiščenje in kmalu na ponovno snidenje.

Antonina Rome, dr.med. in Aleksandra Barbarić Kovačić, dr.med.

Fotografija osebe Anna Shvets

Grafiki last BIORESONE