NAŠE SONCE: OD KORISTI ZA TELO IN UM DO ŠKODLJIVIH ALERGIJ IN SONČARICE

10.07.2020

Poletje je že pred vrati! Medtem ko nekateri lahko uživajo v toplem vremenu na soncu, drugi komaj čakajo, da vročina mine. Razlog za to ni zgolj težko prenašanje vročine, ampak tudi različne oblike alergij na sonce.

Sončna energija je sestavljena iz infrardečih žarkov, vidnega spektra svetlobe, ultravijoličnih žarkov A (UVA) in ultravijoličnih žarkov B (UVB). Infrardeči žarki ustvarjajo občutek toplote in ugodja, a povzročajo tudi dehidracijo kože, navale vročine in sončarico.

Vidni spekter svetlobe na nas deluje protidepresivno, torej ugodno na naše počutje in na hormonalne funkcije možganov. Žal sonce vpliva tudi na staranje kože.

Žarki UVA stimulirajo pigmentacijo in potemnitev kože ter prodirajo globoko v kožo, kjer povzročijo poškodbe elastičnih vlaken kože. Tako je nezaščiteno izpostavljanje soncu lahko dejavnik tveganja pri nastanku kožnih rakavih obolenj.

Žarki UVB stimulirajo tvorbo melanina (kožni pigment) in vitamina D. Obenem so odgovorni tudi za opekline, prezgodnje staranje kože in nastanek nekaterih vrst kožnega raka.

Vsa ta nasprotja kažejo, da je poleg vseh koristnih lastnosti sončnih žarkov čezmerno izpostavljanje soncu lahko zelo škodljivo.

 

 

Kaj je alergija na sonce?

Alergija na sonce je skupni izraz za različna kožna stanja, za katera je značilen srbeč, rdeč izpuščaj, ki je posledica izpostavljanja kože sončnim žarkom. Običajno se pojavi dan ali dva po tistem, ko je bila oseba na soncu. Prepoznamo jo po rdečkastih, srbečih izboklinah ali mehurčkih na koži, predvsem na predelu zgornjega dela prsnega koša, rokah, nogah in ramenih.

Posebna oblika alergije na sonce so akne Mallorca, ki so srbeče spremembe, podobne aknam. Povzroči jih kombinacija maščob na koži (tudi uporaba mastnih krem za sončenje) in sončnih žarkov. 

Zakaj nastane alergija na sonce?

Alergija nastane kot posledica sevanja ultravijoličnih žarkov, ki povzročajo spremembe kožnih celic. Spremembe nadalje povzročijo, da imunski sistem napačno identificira beljakovine v kožnih celicah in jih prepozna kot vsiljivce, ki jih je treba »uničiti«. Zato začne proizvajati protitelesa, ki napadajo celice in povzročijo nastanek simptomov.

Sproščati se začne histamin, ki je odgovoren za nastanek srbenja, rdečino in otekline. Seveda je za uspešno preprečevanje alergij na sonce treba ločiti fotoalergije od fototoksičnosti.

Fotoalergija je kožna sprememba, ki nastane pod vplivom sončne svetlobe in imunoloških mehanizmov. Ogrožene so le osebe, ki imajo razvita protitelesa proti učinkom ultravijoličnih žarkov.

Gornje kožne plasti se vnamejo, zato koža postane rdeča, srbi, je boleča na dotik, se lupi in je posuta z izpuščaji. Najbolj izpostavljeni so svetlopolti in pegasti ljudje. Nemalokrat nastane tudi s soncem povzročena koprivnica. V koži se pod vplivom UV-žarkov sproščajo alergeni, ki sprožijo še imunski odziv. Že po nekaj minutah do pol ure po izpostavljenosti sončni svetlobi se pojavijo hud srbež, koprivnica in otekline.

Fototoksičnost je kožna sprememba, ki se razvije pri osebah, izpostavljenih sončni svetlobi, ki so bile ob tem ali pred tem v stiku z določeno snovjo (fotosenzibilizatorjem). To so lahko različna hranila, sokovi, zdravila (antibiotik doksiciklin, protibolečinska zdravila iz skupine NSAID, kontracepcijske tabletke in podobno), rastline, eterična olja in kozmetični pripravki.

Snov vsrka energijo sončnih žarkov, nato pa jo v obliki prostih radikalov ali reaktivnega kisika sprosti v kožo in pri tem poškoduje celice. Posledično odmerki sončne svetlobe, ki bi jih sicer koža zlahka prenesla, povzročijo hudo vnetno reakcijo, podobno sončnim opeklinam. Reakcija se lahko razvije pri vsakem človeku ne glede na polt ali barvo kože.

 

 

Naturopatski nasveti za poletje:

• Zelo pomembno je, da kožo pravilno pripravite na sonce, kar pomeni, da se postopoma privajamo na sonce in sčasoma podaljšujemo čas pri izpostavljanju.
• Omejite izpostavljenosti soncu med 11. in 16. uro.
• Nosite klobuke, oblačila, sončna očala, ki varujejo proti UVA- in UVB-sončnim žarkom.
• Izberite kremo za sončenje z visokim faktorjem (najučinkovitejša so sredstva, ki zadržujejo UVA- in UVB-žarke) ter imajo čim večji faktor SPF (nad 30). Večji ko je faktor, boljša je zaščita.
• Zaščitna sredstva nanesite na kožo vsaj 30 minut, preden greste ven, ker potrebujejo vsaj 30 do 45 minut, da se vpijejo in začnejo ščititi kožo.
• Kremo za sončenje kljub oznaki, da je vodoodporna, po vsakem namakanju in kopanju znova nanesite na telo, ker se v vodi vedno nekoliko spere.
• Izogibajte se sočasni uporabi dezodorantov ali parfumov in sončenju, ker s tem povečate možnost za nastanek fototoksičnosti.
• Če do alergije na sonce že pride, nanesite hladne obloge ali gel aloje na prizadeti del telesa, ker ima izredno pomirjujoč in hladilen učinek na kožo.
• V poletnem času obvezno poskrbite za zadostno hidratacijo in nadomeščanje elektrolitov, ker tako telo bolje regulira telesno temperaturo; kar je zelo pomembno v poletnem času, da se izognete dehidraciji in sončarici.

Bioresonanca in alergija na sonce

S pomočjo bioresonance se lahko ustrezno pripravimo na poletje in preprečimo ta neprijetni pojav alergije na sonce. Svetujemo, da se pred poletnimi meseci oziroma ob toplejših dnevih opravi nekaj bioresonančnih terapij, na katerih se osredotočimo izključno na alergijo na sonce.

Za uspešno analizo ob prvem obisku s seboj prinesete izdelke, ki jih poleti uporabljate (sončne kreme, losjone, spreje in podobno), kot tudi zdravila. Poleg tega bi kot vzorec alergena potrebovali manjši kozarec morske ali sladke vode, ki ste ga predhodno pustili na soncu nekaj dni. Kozarček vode in izdelke bomo na prvi obravnavi pregledali in glede na rezultate pripravili ustrezen terapevtski program.

Rezultati so lahko takojšnji ali pa je treba terapije prihodnje leto obnoviti.

V primeru fototoksičnosti pa svetujemo BICOM pripravo na poletje v zimskih ali pomladnih dneh, kjer potrebujemo učinkovino, ki vam povzroča težave. Te vrste obravnav vaših težav zaradi zdravil so smiselne, če določena zdravila jemljete redno. Sicer raje svetujemo zamenjavo za drugo zdravilo ali jemanje zdravila po potrebi.

Pripravila: Aleksandra Barbarić Kovačić, dr.med